Appeal dismissed; plaintiff's late lawsuit rejected due to failure to collect decision within 15 days.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Ker tožnik v 15 dneh od pisnega sporočila vročevalca o tem, kje lahko prevzame izpodbijano odločbo, le-te ni prevzel, je bila vročitev odločbe opravljena s potekom 15-dnevnega roka za prevzem odločbe. Zato je 30-dnevni rok za vložitev tožbe začel teči naslednji dan po poteku 15-dnevnega roka za prevzem odločbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrglo tožnikovo tožbo kot prepozno.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa se sodišče prve stopnje sklicuje na podatke spisa, in sicer na vročilnico z dne 22.9.2005, iz katere izhaja, da je vročevalec izpodbijano odločbo poskušal tožniku in AAS. vročiti osebno dne 22.9.2005 in ker se vročitev ni dala opraviti osebno, je vročevalec v poštnem predalčniku tožnika pustil pisno sporočilo, v katerem je navedeno, da se odločba nahaja na pošti, da mora odločbo prevzeti v 15 dneh in da, če odločba ne bo prevzeta v navedenem roku, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Ker tožnik odločbe ni prevzel v navedenem roku, je vročevalec odločbo dne 10.10.2005 pustil v hišnem predalčniku tožnika. Na podlagi navedenega in ob upoštevanju določbe 4. odstavka 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) je sodišče presodilo, da je bila z dnem poteka 15 dnevnega roka, to je dne 6.10.2005, vročitev odločbe opravljena. Ker je tožnik vložil tožbo dne 21.12.2005, torej po preteku 30 dnevnega roka za tožbo, sodišče ugotavlja, da je tožba prepozna. Sodišče kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor, da je bilo organu znano, da se tožnik nahaja v tujini in mu zato odločba na tak način ni mogla biti vročena. Tožnik je namreč ves čas postopka navajal naslov v ..., na katerem je bila poskušana osebna vročitev in tudi ni dokazoval svoje odsotnosti.

Tožnik v pritožbi in v dopolnitvi pritožbe navaja, da živi v tujini in se mu s takšno razlago, kot izhaja iz izpodbijane sodbe, jemlje pravica do pravnega sredstva, zagotovljena z Ustavo RS.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Z.L. kot stranka z interesom v tem upravnem sporu v odgovoru na pritožbo predlaga, da se ta obravnava po vsebini in navaja razloge, zaradi katerih meni, da je enotno dovoljenje za gradnjo nezakonito.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Razlogi, ki jih navaja sodišče, so pravilni in imajo podlago v podatkih spisa ter v določbah 26. člena in 34. člena ZUS in 3. in 4. odstavka 87. člena ZUP, na katere se pravilno sklicuje sodišče prve stopnje. Po določbi 26. člena ZUS, je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je bila vročitev tožniku opravljena po določbi 3. in 4. odstavka 87. člena ZUP. Ta določa, da v primeru, če naslovnik v 15 dneh od pisnega sporočila vročevalca o tem, kje se dokument nahaja, le tega ne prevzame, velja vročitev za opravljeno z dnem poteka 15-dnevnega roka za prevzem. Dokaz o vročitvi je vročilnica, pri čemer ZUP v 4. odstavku 97. člena izrecno določa vsebino vročilnice v primeru, ko je vročitev opravljena po 3. odstavku 87. člena ZUP. Po navedeni določbi je treba na vročilnici navesti dan sporočitve in dan, ko je bil dokument izročen upravni enoti oziroma pošti. Iz podatkov spisa, in sicer iz priložene vročilnice, izhaja, da je vročevalec pustil naslovniku - tožniku pisno sporočilo v smislu določbe 3. odstavka 87. člena ZUP dne 22.9.2005 in da tožnik v 15-dnevnem roku, ki je potekel dne 7. 10. 2005 (in ne dne 6.10.2005, kot nepravilno navaja prvostopno sodišče), izpodbijane odločbe ni prevzel. Glede na navedeno in glede na to, da je tožnik tožbo vložil dne 21.12.2005, torej po preteku 30-dnevnega roka, je sodišče s tem, ko je tožbo zavrglo, pravilno uporabilo določbo 2. točke 34. člena ZUS.

Na drugačno odločitev v tej zadevi ne more vplivati zatrjevanje tožnika, da živi v tujini, ob tem, ko svoje odsotnosti ni dokazoval in tudi ni predlagal vrnitve v prejšnje stanje.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 72. členom in 2. odstavkom 107. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07-sklep US) zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.