Supreme Court dismisses appeal where lawyer lacked license and plaintiff's damages claim was objectively assessed.

Revizija tožeče stranke se zavrne.

Revizija tožene stranke se zavrže.

Vsaka pravdna stranka nosi svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik se je dne 19. 5. 2001 poškodoval v prometni nesreči, ki jo je povzročil toženkin zavarovanec. Pri tem je utrpel hudo možgansko lobanjsko poškodbo, zaradi česar mu je bilo pravnomočno prisojeno zadoščenje v višini 84.710,40 EUR (prej 20,300.000 SIT), od tega 16.691,70 EUR (prej 4,000.000 SIT) za telesne bolečine, 3.338,34 EUR (prej 800.000 SIT) za strah, 1.669,17 EUR (prej 400.000 SIT) za duševne bolečine zaradi skaženosti in 58.420,96 EUR (prej 14,000.000 SIT) za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, medtem ko je bil v presežku tožnikov zahtevek za plačilo odškodnine zavrnjen.

2. Zoper sodbo pritožbenega sodišča sta reviziji zaradi zmotne uporabe materialnega prava vložili obe pravdni stranki. Tožnik navaja, da bi mu morale biti za vsako od uveljavljenih oblik nepremoženjske škode priznane odškodnine v višini posamično zahtevanih zneskov, ki v celoti ustrezajo teži poškodbe in ugotovljenim posledicam. Ponovno niza ločeno po posamičnih oblikah nepremoženjske škode vse tiste okoliščine, ki po njegovem mnenju upravičujejo odškodnino v celotnih zahtevanih zneskih in ki jih sodišči prve in druge stopnje nista v zadostni meri upoštevali. Predlaga obsegu izpodbijanja ustrezno spremembo pravnomočne sodbe, to je ugoditev zahtevku za plačilo odškodnine. Toženka pa zatrjuje, da je odškodnina za nepremoženjsko škodo, ki je bila prisojena tožniku, previsoka in odstopa od priznanih odškodnin v podobnih primerih.

3. Vsaka od revizij je bila v skladu s 375. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl., v nadaljevanju ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki. Tožnik je na toženkino revizijo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Revizija toženke ni dovoljena, revizija tožnika pa ni utemeljena.

Glede nedovoljenosti toženkine revizije:

5. Revizija spada med izredna pravna sredstva. V postopku z njimi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP). Izjemoma smeta pravdna dejanja v takšnem postopku opravljati stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če imata opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). Na podlagi navedene določbe ZPP se je ustalila sodna praksa, po kateri sodišče zavrže revizijo, ki jo vloži zakoniti zastopnik stranke, če najpozneje v njej ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit.(1) Zakoniti zastopnik toženke ob vložitvi revizije ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato revizija ni dovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP) in jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).

Glede neutemeljenosti tožnikove revizije:

6. V reviziji uveljavljeni revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava v zvezi z odločitvijo o obsegu pripadajočih denarnih odškodnin za posamične oblike nepremoženjske škode tožnik utemeljuje s ponovnim poudarjanjem okoliščin, ki naj bi po njegovem mnenju opravičevale odškodnino v zahtevanih zneskih. Tak način uveljavljanja revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava je neutemeljen, čim se izkaže, da so bila vsa v reviziji ponovno navedena pravno relevantna dejstva, obstoj katerih je v sodbah sodišč prve in druge stopnje neizpodbojno ugotovljen (tretji odstavek 370. člena ZPP), ustrezno in pravilno upoštevana že v pravnomočni sodbi. Odmera odškodnine ne more odraziti le oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj neugodno. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih konkretnih škodnih posledic tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse. To je namreč pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Primerjava s prisojenimi odškodninami v podobnih primerih pokaže, da je bilo to načelo pri odmeri odškodnin za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi skaženosti ter zmanjšane življenjske aktivnosti pravilno upoštevano.(2) Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo tožnika na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno . Dopolnitev tožnikove revizije je bila podana po izteku zakonsko določenega roka za vložitev revizije (prvi odstavek 375. člena ZPP), zato jo Vrhovno sodišče ni obravnavalo.

7. Odločitev o revizijskih stroških temelji na določilih prvega odstavka 165. člena ZP in prvega odstavka 154. člena ZPP.

---.---

Op. št. (1): Primerjaj pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, sprejeto na občni seji dne 26. 6. 2002. Op. št. (2): Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 610/2005, II Ips 145/2006, II Ips 596/2005, II Ips 73/2001, II Ips 92/92, II Ips 93/2000, II Ips 355/2004, II Ips 473/95 in II Ips 244/91.