Supreme Court dismisses appeal; prior 1988 disposition negates 1993 contract invalidity claim under Denationalization Act.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the plaintiff's appeal against the second-instance court's decision to dismiss the claim for declaring a 1993 land agreement void. The plaintiff argued the 1993 contract was an attempt to evade the Denationalization Act because it involved additional land and lacked formalities, while the defendant had already disposed of the property in 1988. The court ruled that since the defendant held disposal rights prior to the Act's enactment, the 1993 agreement did not constitute a new disposition requiring invalidation under the relevant statute.
Legislator headnote
AI generatedZakon o denacionalizaciji - ZDen; Zakon o pravdnem postopku - ZPP: If a party disposed of property before the enactment of the Denationalization Act, a subsequent agreement regarding the same property does not constitute a new disposition subject to invalidation under the Act.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrne.
[JEDRO]
Toženec je razpolagal s stvarjo že v letu 1988, torej pred uveljavitvijo ZDen, zato sporna pogodba iz leta 1993 ne predstavlja novega razpolaganja z nepremičnino v smislu določbe prvega odstavka 88. člena ZDen. S tem v zvezi je vsekakor materialnopravno pravilna odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka glede ugotovitve ničnosti te pogodbe.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek glede ugotovitve ničnosti pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, ki sta jo sklenila toženca 25. 11. 1993, in sicer v delu, ki se nanaša na zemljišče s parc. št. 2319/1 k. o. ..., vl. št. ...
2. Pritožbeno sodišče je v celoti zavrnilo tožnikovo pritožbo proti prvostopenjski sodbi. Stališče sodišča je, da sta toženca že 14. 12. 1988 sklenila menjalno pogodbo in zato sporna pogodba ne predstavlja novega razpolaganja z nepremičnino.
3. Tožnik je vložil revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča zaradi razloga zmotne uporabe materialnega prava. Poudarja, da predmet menjalne pogodbe ni enak tistemu, ki ga ureja pogodba iz leta 1993, saj kasnejša pogodba obsega tudi 6. 642 m2 dodatnega zemljišča. Pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim je bila sklenjena v času veljavnosti Zakona o denacionalizaciji - ZDen. Menjalna pogodba ni bila predložena upravnemu organu zaradi evidence, potrditve in odmere davka, podpisi niso bili overjeni in tudi ne vsebovana intabulacijska klavzula. Pogodba ni bila izvedena v zemljiški knjigi, druga toženka pa sporne nepremičnine ni vključila v otvoritveno bilanco ob lastninjenju podjetja. Leta 1993 ni bilo le usklajeno zemljiškoknjižno stanje, temveč je bila takrat prenešena lastninska pravica na nepremičnini. Pri citirani pogodbi naj bi šlo za očiten poskus "obida" zakona. Cenilec leta 1988 ni zajel v cenitvi tudi spornega zemljišča, kar pomeni, da to zemljišče ni bilo predmet menjalne pogodbe. Z uveljavitvijo ZDen ni bilo dopustno razpolaganje z nepremičninami, glede katerih obstaja dolžnost vrnitve, tožnik pa je glede sporne nepremičnine predlagal denacionalizacijo. "Pravno stališče" sodišča v izpodbijani sodbi naj bi bilo zato nezakonito in pravno zmotno, pa tudi v nasprotju z dosedanjo sodno prakso, pri čemer revident opozarja na sodbo VS RS II Ips 388/2003.
4. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožencema, ki nanjo nista odgovorila.
5. Revizija ni utemeljena.
6. Revizija je bila vložena zaradi razloga zmotne uporabe materialnega prava, pri materialnopravnem preizkusu pravilnosti izpodbijane sodbe pa je revizijsko sodišče vezano na tisto relevantno dejansko stanje, ki predstavlja podlago izpodbijane sodne odločbe.(1) Relevantne ugotovitve, ki so predstavljale podlago sodnega odločanja, so naslednje:
- P. (toženec) in S. d.d. (toženka) sta leta 1988 sklenila pisno menjalno pogodbo glede sporne nepremičnine, kot je razvidno iz sodnemu spisu priložene listine B2; - pogodbena volja strank je bila zamenjava celotne sporne nepremičnine parc. št. 2319/1 k. o....; - pogodbeni stranki sta takoj nastopili posest na zamenjanih nepremičninah; - pogodbeni stranki sta izgubili original menjalne pogodbe (ki je sicer vseboval intabulacijsko klavzulo) in sta zato sklenili pogodbo o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim.
7. Ni sporno, da je toženec leta 1988 imel razpolagalno pravico glede sporne nepremičnine parc. št. 2319/1 k. o. ... Iz III. točke menjalne pogodbe z dne 14. 12. 1988 je razviden sporazum pogodbenih strank, v katerem je toženec izjavil, da prenaša lastninsko pravico na gradbenih objektih in pravico uporabe glede preostalega dela parcele št. 2319/1 k. o. ... na toženko, toženka pa je izjavila, da takšni pravici sprejema. S tem v zvezi je pravilno stališče sodišča, da je toženec razpolagal s stvarjo že v letu 1988, torej pred uveljavitvijo Zakona o denacionalizaciji - ZDen(2). in zato sporna pogodba iz leta 1993 ne predstavlja novega razpolaganja z nepremičnino v smislu določbe prvega odstavka 88. člena ZDen. S tem v zvezi je vsekakor materialnopravno pravilna odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka glede ugotovitve ničnosti te pogodbe.
8. Revident v zvezi z navedenimi razlogi neutemeljeno opozarja na "dosedanjo sodno prakso", pri čemer se sklicuje na sodbo VS RS II Ips 388/2003. V navedeni sodni odločbi je Vrhovno sodišče zavzelo stališče glede pravnega interesa za ugotovitveno tožbo in aktivne legitimacije (kar vse nima relevantnega pomena za to pravdo).
9. Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo na podlagi 378. člena ZPP.
---.---Op. št. (1): Primerjaj določbo tretjega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Op. št. (2): Zakon je pričel veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS, št. 27/91.