Court rejects transfer of jurisdiction based on past judge-attorney acquaintance as insufficient for impartiality doubt.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected a plaintiff's request to transfer a custody case to a different court due to alleged bias. The plaintiff argued that the current attorney, formerly a judge in another district, created an unavoidable perception of unfairness among the judges of the current court. The court held that mere acquaintance between a judge and an attorney does not legally constitute a valid ground for doubting objective impartiality, as judges must remain neutral regardless of personal knowledge.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP), 67. člen; 70. člen: Doubt regarding the objective impartiality of a court cannot be legally substantiated merely by citing that a current attorney was formerly a judge in a different court; acquaintance alone does not impair judicial neutrality.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Utemeljenosti dvoma v t. i. objektivno nepristranskost sodišča ni mogoče pravno upoštevno izkazati s sklicevanjem na okoliščino, da je bil sedanji odvetnik kot družbenik odvetniške družbe, ki je v tem postopku pooblaščenka toženke, nekdaj sodnik in predsednik drugega in ne v tem postopku stvarno in krajevno pristojnega sodišča.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Med pravdnima strankama je pred Okrožnim sodiščem v A. v teku pravdni postopek zaradi predodelitve njunega otroka, v katerem je tožnik predlagal določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje v tej zadevi. Obširne razloge v oporo svojemu predlogu tožnik izpeljuje iz dejstva, da je bil B.B., ki je sedaj kot odvetnik v okviru toženkine pooblaščenke Odvetniške družbe B. o.p., d.o.o. zadolžen za ta primer, pred tem sodnik in predsednik Okrožnega sodišča v C. Ker sta Okrožno sodišče v C. in Okrožno sodišče v A. po številu sodnikov manjši sodišči, ki obe spadata pod pristojnost istega inštančnega sodišča (Višjega sodišča v D.), je po mnenju tožnika očitno, da vsi sodniki Okrožnega sodišča v A. osebno poznajo B.B., saj so z njim strokovno sodelovali ter ga srečevali na izobraževanjih in sestankih, ki sta jih organizirala Center za izobraževanje v pravosodju ter Višje sodišče v D. Ker so se zaradi menjave službe B. B. sprožale številne javne polemike, je po mnenju tožnika toliko težje pričakovati, da bi bilo mogoče v okviru relativno manjšega Višjega sodišča v C. (in okrožnih sodišč, ki spadajo v njegovo pristojnost) zagotoviti objektivno in nepristransko sojenje v tej zadevi. Predlaga prenos pristojnosti na Okrožno sodišče v ..., ki spada pod drugo višje sodišče, hkrati pa ima veliko število sodnikov in zagotovljene specializirane senate za sojenje v družinskih zadevah.
2. Toženka je v odgovoru na tožnikov predlog za delegacijo pristojnosti predlagala, naj se zavrne.
3. Predlog ni utemeljen.
4. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke (ali pristojnega sodišča) določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.
5. Razloga smotrnosti - torej da bi se postopek laže (hitreje in ceneje) opravil pred drugim sodiščem - tožnik ne zatrjuje. Če pa tožnik spričo vsebine njegovega predloga meri morda na dvom o tako imenovani objektivni nepristranskosti sodišča, je tak dvom sicer lahko "drug tehten razlog" v pomenu določbe 67. člena ZPP. Vendar mora biti utemeljenost takega dvoma tudi izkazana, saj se objektivna nepristranskost sodišča izraža zlasti v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, ki se kot eden od postulatov poštenega sojenja domneva. Tega pa ni mogoče pravno upoštevno storiti s sklicevanjem na okoliščino, da je bil sedanji odvetnik kot družbenik odvetniške družbe, ki je v tem postopku pooblaščenka toženke, nekdaj sodnik in predsednik Okrožnega sodišča v C. (torej drugega in ne v tem postopku stvarno in krajevno pristojnega sodišča). Kakršnegakoli vpliva te okoliščine na objektivnost in nepristranskost sojenja pred pristojnim sodiščem tudi ni mogoče razumno utemeljiti s trditvijo, da vsi sodniki Okrožnega sodišča v A. domnevno osebno poznajo B. B., ker naj bi z njim strokovno sodelovali ter ga srečevali na organiziranih izobraževanjih in sestankih, ter da so se zaradi menjave službe imenovanega sprožale številne javne polemike. Sodnice in sodniki odločajo na podlagi ustave in zakonov in morajo biti sposobni objektivno odločati o vseh sporih, četudi posamezni sodnik pozna odvetnika ene ali druge pravdne stranke (ali obeh). Dejstvo, da se sodniki in odvetniki poznajo, tako ne sme in ne more vplivati na sojenje. Če pa v konkretnem primeru ne gre za običajno poznanstvo, temveč za tesnejše prijateljske odnose, ki bi lahko vzbujali dvom o nepristranskosti posamezne sodnice ali sodnika, se nepristranskost zagotavlja v okviru pravnega instituta izločitve po 70. členu ZPP.
6. Ker se po obrazloženem izkaže, da razlogi, ki bi terjali prenos pristojnosti, niso podani, je bilo treba predlog tožnika zavrniti.