Appeal dismissed because appellant failed to prove statutory conditions for appeal under Administrative Dispute Law.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the appellant's appeal against a final administrative court decision denying daily travel allowances. The appellant argued that specific drivers performed the required journey with the designated truck, but failed to provide evidence supporting this factual claim. The court held that the burden of proof for meeting appeal conditions lies entirely with the appellant, as appeals cannot be granted ex officio.
Legislator headnote
AI generated2. odstavek 83. člena Zakona o upravnem sporu; The burden of proving the conditions for granting an appeal rests solely with the appellant, who must substantiate their claims with evidence.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
[OBRAZLOŽITEV]
Zoper zavrnilni del pravnomočne sodbe prvostopenjskega sodišča je tožeča stranka po odvetniku dne 3.6.2008 vložila revizijo.
Revizija ni dovoljena.
V zavrnilnem delu sodbe, ki se izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje obrazložilo, da tožeča stranka ni uspela dokazati svojih trditev, da so določeni vozniki dejansko opravili vožnjo na določeni relaciji z določenim tovornjakom ter so bili na podlagi tega upravičeni do izplačila dnevnic za službena potovanja.
Po 2. odstavku 83. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US) je revizija dovoljena, če je podan eden od tam navedenih pogojev za njeno dovolitev. Po presoji vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. O ustavnosti tega stališča se je izreklo tudi Ustavno sodišče RS, ki je v sklepu št. Up-858/08 z dne 3.6.2008, ugotovilo, da takšna razlaga ne pomeni kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih zagotavlja Ustava RS. Ker tožeča stranka v reviziji ni niti neposredno niti opisno navedla, kateri pogoj za dovolitev revizije iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1 naj bi bil v tem primeru izpolnjen, revizije ni mogoče dovoliti. Zgolj navedba vrednosti spornega predmeta (pcto. 50.000,00 EUR), brez kakršnekoli navedbe v zvezi z dovoljenostjo revizije, pa za dovolitev revizije ne zadostuje.
Ker tožeča stranka ni uspela dokazati, da izpolnjuje katerega izmed pogojev za dovolitev revizije po 2. odstavku 83. člena ZUS-1, je vrhovno sodišče njeno revizijo zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.