Slovenian Supreme Court transfers jurisdiction to ensure objective impartiality when a debtor works at the court.

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v A.

[JEDRO]

Če bi v zadevi odločalo krajevno in stvarno pristojno sodišče, kjer je kot del sodnega osebja zaposlena tudi dolžnica, ki v vložišču vsakodnevno prihaja v stik s pošto, naslovljeno na sodišče, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Upnik je pred Okrajnim sodiščem v A. 18. 2. 2009 vložil predlog za izvršbo na dolžničine nepremičnine, ko so vpisane v zemljiški knjigi pri Okrajnem sodišču v B. Okrajno sodišče v A. se je s sklepom z dne 27. 1. 2009 izreklo za krajevno nepristojno in odločilo, da se zadeva po pravnomočnosti sklepa odstopi Okrajnemu sodišču v B. kot krajevno pristojnemu sodišču.

2. Okrajno sodišče v B. je 19. 2. 2009 predlagalo prenos pristojnosti za odločanje v izvršilni zadevi na drugo stvarno pristojno sodišče. Kot razlog je navedlo, da je dolžnica zaposlena v vložišču Okrajnega sodišča v B., kjer vsakodnevno prihaja v stik s pošto, ki pride na sodišče. To bi lahko pri strankah vzbudilo pomisleke o poštenosti sojenja.

3. Predlog je utemeljen.

4. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh, kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

5. Pomembnem procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku). Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča Republike Slovenije spada tudi s strani predlagajočega sodišča zatrjevana okoliščina, da je dolžnica uslužbenka Okrajnega sodišča v B., kjer dela v vložišču. Če bi v zadevi odločalo Okrajno sodišče v B. kot krajevno in stvarno pristojno sodišče, kjer je kot del sodnega osebja zaposlena tudi dolžnica, ki v vložišču vsakodnevno prihaja v stik s pošto, naslovljeno na sodišče, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

6. Ker uveljavljane okoliščine utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije za odločanje v zadevi določilo Okrajno sodišče v A.