Legislator Case Law & Legislation
Sklep I R 34/2009 ECLI:SI:VSRS:2009:I.R.34.2009 AI generated

Supreme Court dismisses request to transfer jurisdiction after first-instance proceedings conclude with rejection of suit.

Case Number Sklep I R 34/2009
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the plaintiff's request to transfer jurisdiction to a different court after the first-instance proceedings were already concluded by a decision dismissing the lawsuit. The plaintiff argued that the local court in Tolmin was biased due to past judicial appointments and requested a transfer to a higher court in Koper. The court held that jurisdiction delegation by the first-instance court is impossible once the initial procedural stage ends, limiting the review to the transfer of appeal jurisdiction which was also unsupported.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 67. člen; Jurisdiction delegation by the first-instance court is impermissible after the conclusion of the initial procedural stage, and transfer requests must be substantiated with weighty reasons under Article 67 of the Code of Civil Procedure.

Keywords

AI generated
jurisdiction delegation first instance conclusion transfer of jurisdiction Code of Civil Procedure court bias allegation procedural stage supreme court review

Cited Legislation

AI generated
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 67. člen
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Delegacija pristojnosti sodišča prve stopnje v stadiju postopka, ko je bil ta na prvi stopnji z izdajo sklepa o zavrženju tožbe že zaključen, ni možna. Spričo tega dejstva je bilo odločanje o tožnikovem predlogu nujno omejeno le na tisti del, ki se nanaša na predlagano določitev drugega stvarno pristojnega višjega sodišča za odločanje o njegovi pritožbi zoper v postopku na prvi stopnji že izdan sklep. V tem delu pa je tožnikov predlog neobrazložen.

[OBRAZLOŽITEV]

1. V pritožbi zoper sklep o zavrženju tožbe, s katerim se je končal postopek na prvi stopnji, je tožnik predlagal tudi določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje v nadaljnjem postopku. Iz ne povsem jasne utemeljitve njegovega predloga je vendarle mogoče razbrati tožnikovo nezadovoljstvo z načinom postopanja Okrajnega sodišča v Tolminu v drugih zadevah (zlasti v zapuščinskem postopku po pokojnem pradedu), pa tudi Okrožnega sodišča v Novi Gorici (domnevno v kazenski zadevi), pripombe pa naperja še zoper delo in način zastopanja odvetnika ..., ki je bil nekoč sodnik na Okrajnem sodišču v Tolminu, kjer naj bi imel še vedno "več kot očiten vpliv". Predlaga, da se "zadevo izroči sodišču izven pristojnosti Višjega sodišča v Kopru", med drugim pa tudi še, da se njegovi "pritožbi in prošnji ugodi, zavrne sklep Okrožnega sodišča v Novi Gorici ter zadevno tožbo odstopi v pristojnost in obravnavo drugemu višjemu sodišču".

2. Predlog ni utemeljen.

3. Krajevna in stvarna pristojnost sodišča za odločanje v pravdnem postopku je urejena z Zakonom o pravdnem postopku (ZPP) in pravdne stranke mimo teh določb ne morejo izbirati sodišča. Pristojnosti morajo biti vnaprej določene, da se vedo ravnati stranke in sodišče. Tudi pogoji za sicer izjemno predvideno možnost odstopa do takšne ureditve so določeni v zakonu. Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke (ali pristojnega sodišča) določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

4. Že iz doslej povzetega besedila navedene zakonske določbe izhaja, da v obravnavanem primeru delegacija pristojnosti sodišča prve stopnje v stadiju postopka, ko je ta bil na prvi stopnji z izdajo sklepa o zavrženju tožbe že zaključen, ni možna. Spričo tega dejstva je bilo odločanje o tožnikovem predlogu nujno omejeno le na tisti del, ki se nanaša na predlagano določitev drugega stvarno pristojnega višjega sodišča za odločanje o njegovi pritožbi zoper v postopku na prvi stopnji že izdan sklep. V tem delu pa je tožnikov predlog neobrazložen, saj njemu v prid nobenega razloga, katerega upoštevnost v pomenu določbe 67. člena ZPP bi sploh bilo mogoče preizkusiti oziroma ocenjevati, niti ne zatrjuje. Zato je bilo treba tožnikov predlog zavrniti.