Supreme Court dismisses appeal by unlicensed layperson and rejects tax waiver request due to insufficient evidence.

1. Revizija se zavrže. 2. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Ker je revidentka vložila revizijo sama in ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, revizija ni dovoljena (2. odstavek 374. člena ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničino tožbo proti odločbi tožene stranke, ki je zavrnila njeno pritožbo proti odločbi gradbenega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor z dne 14.6.2004. S to odločbo je prvostopni organ odločil, da mora tožnica ustaviti nadaljnja gradbena dela na enostavnem objektu – enokapnem nadstrešku v tlorisni površini 4 x 3 m na zemljišču parc. št. ... k.o. ..., ga odstraniti v roku enega meseca in zemljišče vzpostaviti v prejšnje stanje (1. točka izreka sodbe in sklepa).

Z 2. točko sodbe in sklepa pa je prvostopno sodišče zavrnilo tožničin predlog za oprostitev plačila sodnih taks.

Tožnica je zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje vložila revizijo, zoper sklep, s katerim je sodišče zavrnilo njen predlog za oprostitev plačila sodnih taks, pa je vložila pritožbo.

Ad 1. Revizija ni dovoljena.

Po določbi 2. odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 in 26/2007 – sklep US) lahko dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja stranka samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Glede na določbo 1. odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, to je Zakon o pravdnem postopku (ZPP). Ta pa v 4. odstavku 86. člena določa, da sme pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravljati stranka sama, ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če imata opravljen pravniški državni izpit. Po določbi 83. člena ZUS-1 je revizija izredno pravno sredstvo v upravnem sporu, saj se vloži zoper pravnomočno odločitev sodišča prve stopnje in zato zanjo veljata določba 2. odstavka 22. člena ZUS-1 in primerno določba 4. odstavka 86. člena ZPP.

Upoštevaje prej navedene zakonske določbe in glede na to, da je v tem primeru revidentka revizijo vložila sama in v njej sama navaja, da je „pravni laik“, pa tudi ne zatrjuje, da bi imela opravljen pravniški državni izpit in o tem ni predložila nobenega dokaza, po presoji revizijskega sodišča nima postulacijske sposobnosti za revizijo. Zato je bilo treba njeno revizijo zavreči kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1 (ta določa, da nedovoljeno revizijo zavrže senat Vrhovnega sodišča RS), v zvezi z 2. odstavkom 374. člena ZPP, ki določa, da ni dovoljena revizija, ki jo je vložila stranka, ki te pravice nima.

Ad 2.Pritožba ni utemeljena.

Pritožnica izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, ker je ni oprostilo plačila sodnih taks. V zvezi s to odločitvijo je sodišče prve stopnje navedlo, da za oprostitev plačila sodnih taks tožnica ni izpolnila predpisanih pogojev, saj v skladu z določbo 3. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST) ni predložila listin, s katerimi bi dokazovala izpolnjevanje zakonskih pogojev, ki so potrebni za odločitev o oprostitvi plačila sodnih taks. Tožnica je predložila le podatke o mesečnih prejemkih ne pa drugih dokazil, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na obseg sredstev, s katerimi se preživlja sama ali njeni družinski člani. Zgolj podatki o mesečnih prejemkih (pokojnina in invalidnina) torej niso listine, na podlagi katerih bi sodišče lahko o oprostitvi odločalo.

Tudi pritožbene navedbe, da je tožnica slabega zdravja in ponovitev, da ima nizke osebne dohodke ter zatrjevanje, da bi bila s plačilom sodnih taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani ne morejo vplivati na pravilno odločitev sodišča prve stopnje. To je prepričljivo pojasnilo sodišče prve stopnje, ki je odločalo o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, na podlagi listin, ki ji je tožeča stranka predložila hkrati s predlogom za oprostitev. Na podlagi teh listin pa tudi po presoji pritožbenega sodišča niso bili izkazani pogoji za ugoditev njenemu predlogu.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 76. člena ZUS-1.

O predlogu tožnice za oprostitev plačila sodnih taks za revizijo, revizijsko sodišče ni odločalo, ker taksna obveznost za revizijo ni predvidena.