Appeal dismissed because appellant failed to prove statutory conditions for appeal under ZUS-1 were met.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of the Republic of Slovenia rejected the appeal lodged by the plaintiffs against a final first-instance judgment. The plaintiffs argued for a violation of procedural rules and misapplication of substantive law but failed to substantiate their claims. The court ruled that the burden of proof lies with the appellant to demonstrate that at least one condition for allowing an appeal under Article 83 of the ZUS-1 is satisfied, which they did not do.
Legislator headnote
AI generated2. odstavek 83. člen ZUS-1; 2. točka 2. odstavka 83. člen ZUS-1; 3. točka 2. odstavka 83. člen ZUS-1; 89. člen ZUS-1: An appeal is not allowed ex officio; the appellant bears the burden of proving that at least one statutory condition for its allowance is met.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Če revident ne izkaže, da bi bil za dovolitev revizije izpolnjen kateri od pogojev iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, se revizija ne dovoli in se zavrže.
[OBRAZLOŽITEV]
Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje sta tožnika po odvetnici dne 4.1.2008 vložila revizijo. V njej sta navedla, da jo vlagata skladno z določbo 83. člena ZUS-1 in da uveljavljata revizijska razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotno uporabo materialnega prava.
Revizija ni dovoljena.
S pravnomočno sodbo, ki jo tožnika izpodbijata z revizijo, je sodišče prve stopnje zavrnilo njuno tožbo proti odločbi in sklepu tožene stranke z dne 27.8.2007, ki je ugodila pritožbi Slovenske odškodninske družbe d.d. Ljubljana (SOD) in odpravila sklep Upravne enote Vrhnika z dne 13.10.2005 ter zavrgla predlog za obnovo postopka za denacionalizacijo premoženja pokojnih upravičencev A.A. in B.B. Zavrnjena je bila tudi zahteva tožnikov za povrnitev stroškov postopka.
Po presoji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije revizije ni mogoče dovoliti.
Po 2. odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od treh pogojev za njeno dovolitev. Po presoji vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Revidenta glede dovoljenosti revizije navajata zgolj, da jo vlagata po 83. členu ZUS-1, vendar ne zatrjujeta in dokazujeta obstoja pogojev za dovoljenost revizije.
Na podlagi 2. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če je odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Po 3. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 pa je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija, zelo hude posledice za stranko. Revidenta sta v reviziji navedla zgolj 83. člen ZUS-1, ne da bi pri tem trdila in obrazložila, ali se sklicevala na katerega od pogojev, ki mora biti izpolnjen za dovoljenost revizije. Trditveno in dokazno breme za dokazovanje izpolnjenosti pogojev za dovolitev revizije iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti zato bi morala revidenta zatrjevane razloge utemeljiti in jih izkazati, tega pa nista storila.
Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi določbe 89. člena ZUS-1.