Appeal dismissed; tax exemption request filed after the act cannot apply retroactively.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the appeal against a first-instance court's rejection of a request for tax exemption. The appellant argued that their financial hardship justified a retroactive waiver of court fees for a prior procedural act. The court ruled that the statutory law only permits exemptions for acts occurring simultaneously with or after the exemption request is filed, making retroactive application legally impossible.
Legislator headnote
AI generated14. člen ZST-UPB1; 168. člen 5. odst. ZPP: A request for exemption from court fees applies only to procedural acts performed simultaneously with or after the filing of the request, and cannot be granted retroactively for acts completed prior to the request.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
[JEDRO]
Tožeča stranka je prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks vložila po opravljenem procesnem dejanju, za katerega je bilo treba plačati sodno takso, zato se tožeče stranke plačila sodne takse za pritožbo ne da oprostiti za nazaj.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo in taksni opomin. V obrazložitvi je pojasnilo, da po določbi 14. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-UPB1; Uradni list RS, št. 20/04) sklep o oprostitvi sodnih taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, in velja za vse vloge in dejanja, za katera je po 4. in 5. členu ZST-UPB1 nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje. Tožeča stranka je predlog za oprostitev plačila takse za pritožbo vložila po vložitvi pritožbe, in sicer 17. 5. 2006, oprostitev plačila takse zanjo pa je predlagala 27. 10. 2006. Predlogu za oprostitev plačila sodnih taks pa za nazaj ni mogoče ugoditi.
Zoper navedeni sklep se tožeča stranka pritožuje zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Prosi, da se jo ob upoštevanju ustavnega določila, da je Slovenija socialna država, zaradi slabe finančne situacije popolnoma oprosti plačila naloženih sodnih taks. Njen transakcijski račun je zaradi več izvršb že tako blokiran, da ne more izplačati nobenih denarnih sredstev. Predlaga, da se sklep o izvršbi umakne.
Pritožba ni utemeljena.
Kot je tožeči stranki pravilno pojasnilo prvostopenjsko sodišče, je glede na določilo petega odstavka 168. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3; Uradni list RS, št. 73/07) stranko dopustno oprostiti plačila sodnih taks le v skladu z ZST-UPB1. Oprostitev pa v skladu s prvim odstavkom 14. člena ZST-UPB1 velja le za vloge in dejanja, ki se opravijo hkrati oziroma po vložitvi prošnje za oprostitev plačila sodnih taks, ne velja pa oprostitev za vloge in dejanja, ki so bila opravljena pred vložitvijo prošnje za oprostitev plačila sodnih taks. Tožeča stranka je prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks vložila po opravljenem procesnem dejanju, za katerega je bilo treba plačati sodno takso, zato se tožeče stranke plačila sodne takse za pritožbo za nazaj ne da oprostiti.
Na drugačno odločitev v tej zadevi ne more vplivati zatrjevanje tožeče stranke o njenem slabem ekonomskem in finančnem stanju. Takšne navedbe bi ob predložitvi ustreznih dokazil na odločitev sodišča prve stopnje lahko vplivale le v primeru, če bi tožeča stranka vložila predlog za oprostitev plačila sodnih taks na način, kot je določen v ZST-UPB1, kot je že bilo pojasnjeno.
Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani pritožbeni razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US) pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča.