Court dismissed appeal on administrative costs, ruling only necessary expenses are recoverable under ZPP and ZUS-1.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the appellant's appeal against a first-instance decision rejecting a lawsuit and ordering the plaintiff to pay the defendant's procedural costs. The appellant argued that preparing a response and answering the lawsuit were unnecessary expenses, but the court found these steps essential for the administrative act's issuance. Consequently, the court upheld the lower court's discretion to deem these costs necessary and awarded them to the defendant.
Legislator headnote
AI generated1. odstavek 155. člen ZPP; 1. odstavek 17. člen ZUS-1: Courts must award only those costs that were necessary for the decision, determined by a careful assessment of circumstances where the appellant did not participate in the administrative act procedure.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
[JEDRO]
Stranki se povrnejo le potrebni stroški.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 29.9.2006, hkrati pa je tudi odločilo, da je tožeča stranka dolžna plačati prizadeti stranki S. d.o.o. stroške postopka.
Zoper odločitev o stroških postopka se je pritožil tožnik, saj meni, da vključitev S. in odgovor na tožbo sploh nista bila potrebna.
Pritožba ni utemeljena.
Po 1. odstavku 155. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - UPB3, Uradni list RS, št. 73/2007, ki se na podlagi 1. odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – Sklep US) primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni (za pravdo). O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Ker so potrebni stroški tisti, ki so pripomogli k odločitvi sodišča, v obravnavanem primeru pa je bilo šele iz listin, ki jih je odgovoru na tožbo priložila prizadeta stranka, razvidno, da tožnik kot stranka ali stranski udeleženec sploh ni sodeloval v postopku izdaje upravnega akta (1. odstavek 17. člena ZUS-1), je sodišče prve stopnje utemeljeno kot potrebne stroške štelo stroške sestave odgovora na tožbo prizadete stranke. Pri tem je ob upoštevanju določb 104. člena ZUS-1 odločilo pravilno, ko je tožniku, ki v tem sporu ni uspel, naložilo plačilo stroškov postopka in je skladno z določbo 16. v zvezi z določbo 23. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 70/00 in 45/06 – Odločba US) uporabilo določbi 1. odstavka 154. člena in 155. člena ZPP.
Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.