Appeal dismissed for failure to state grounds; court upheld court fee assessment under ZST.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Ker v pritožbi ni navedeno, iz katerih razlogov se izpodbijani sklep izpodbija, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo le glede bistvenih kršitev določb postopka in uporabe materialnega prava. Pritožbenih ugovorov, ki se ne nanašajo na vsebino sklepa pa ni upoštevalo.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 27. člena Zakona o sodnih taksah (ZST, Uradni list SRS, št. 1/90 ter Uradni list RS, št. 48/90 in nadaljnji) tožnici odmerilo sodno takso v višini 122,92 EUR, pri čemer znaša sodna taksa za tožbo 800 točk, za sklep o zavrženju tožbe 500 točk in za opomin za plačilo sodne takse za tožbo 250 točk, vrednost točke je 0,0793 EUR.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da so v upravnem postopku komasacije stranke oproščene plačila upravne takse na podlagi 11. točke 28. člena Zakona o upravnih taksah (ZUT, Uradni list RS, št. 8/00). V postopku pred sodišči pa se plačujejo sodne takse po ZST, ki takšne taksne oprostitve ne določa, zato velja dolžnost iz 1. člena ZST, po kateri se pred sodišči v Republiki Sloveniji plača sodna taksa za vsako dejanje, s katerim se predlaga uvedba postopka ali opravo kakšnega dejanja. Po 1. odstavku 3. člena ZST plača sodno takso tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja. Po taksni tarifi, ki je sestavni del ZST, je sodna taksa ta tožbo 800 točk (tarifna številka 27/1), za sklep o zavrženju tožbe 500 točk (tarifna številka 28/3). Po določbi 2. odstavka 4. člena ZST je taksna obveznost nastala z dnem vložitve tožbe (13.2.2007) oziroma z vročitvijo sklepa o zavrženju tožbe (14.3.2007). Ker tožnica ni plačala sodne takse ob vložitvi tožbe, je dolžna plačati sodno takso še po tarifni številki 37 za opomin v višini 250 točk. Skupaj je taksna obveznost 1550 točk, po Sklepu Vlade RS, ki je začel veljati 1.1.2007, je vrednost točke 0,0793 EUR.

V pritožbi tožnica zatrjuje, da je njena družina žrtev kaznivih dejanj in opisuje okoliščine komasacijskega postopka. Predlaga, da se postopek komasacije ponovi.

Pritožba ni utemeljena.

Ker tožnica v pritožbi ni navedla, iz katerega razloga izpodbija izpodbijani sklep, je pritožbeno sodišče v skladu s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 ravnalo po določbi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3) in preizkusilo izpodbijani sklep glede bistvenih kršitev določb postopka iz razlogov 1., 2., 3., 4. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP-UPB3, 1., 2. in 3. odstavka 78. člena ZUS-1 in uporabe materialnega prava.

V okviru tega preizkusa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da izpodbijani sklep ni obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka v upravnem sporu in da je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno. Stališče, da ZST ne določa taksne oprostitve za spore v zvezi s komasacijo je pravilno, glede na podatke v sodnem spisu je izpodbijani sklep oprt na pravilno razlago določb 1., 3. in 4. člena ZST, ob upoštevanju taksne tarife je pravilno izračunana tudi višina tožničine taksne obveznosti. Pritožbeni ugovori niso upoštevni, ker se ne nanašajo na vsebino sklepa, zoper katerega je tožnica vložila pritožbo.

Ker je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo na podlagi 76. člena ZUS-1 in potrdilo izpodbijani sklep.