Supreme Court dismisses administrative review when applicant fails to prove severe consequences.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's administrative review against a first-instance decision denying their claim for land restitution. The applicant argued that the lower court's ruling caused severe personal consequences, but failed to provide any evidence or specific explanation supporting this assertion. Consequently, the court held that the burden of proof for the statutory condition of severe consequences lies entirely with the reviewer, leading to the dismissal of the review.
Legislator headnote
AI generated2. odstavek 83. člen ZUS-1; 89. člen ZUS-1: Administrative review is permitted only if at least one statutory condition is met, and the burden of proving such conditions rests with the reviewer; failure to substantiate severe consequences results in dismissal.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Če revident ne izkaže obstoja katerega od pogojev za dovoljenost revizije, se revizija zavrže.
[OBRAZLOŽITEV]
Zoper prvostopno sodbo je tožnik po odvetniku vložil revizijo, ki jo je prvostopno sodišče prejelo dne 11.12.2007. Kot razlog za dovolitev revizije navaja, da ima izpodbijana sodba zanj zelo hude posledice.
Revizija ni dovoljena.
S pravnomočno sodbo, ki jo tožnik izpodbija z revizijo, je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije z dne 7.5.2007. S to odločbo je ministrstvo med drugim odpravilo sklep Upravne enote Kočevje z dne 19.9.2005, in predlog tožnika z dne 3.10.2003 za obnovo postopka na podlagi 9. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), končanega s sklepom Upravne enote Kočevje z dne 5.6.2002, zavrglo. Ta predlog je tožnik vložil kot zakupnik zemljišč, ki so predmet vračanja članom Agrarne skupnosti A.A. Tožena stranka pa je pojasnila, da ni izkazal, da bi moral biti v postopek vključen kot stranka ali stranski udeleženec, ker tega položaja ni uveljavljal iz naslova svojih vlaganj v ta zemljišča (2. odstavek 60. člen Zakona o denacionalizaciji – ZDen), temveč kot zakupnik teh zemljišč, ki pa glede na določbo 60. člena ZDen ni stranka v postopku denacionalizacije, poleg tega pa ni izkazal pravno upoštevnega zakupnega razmerja.
Po določbi 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je zanjo izpolnjen vsaj eden od tam navedenih pogojev, pri čemer je po presoji vrhovnega sodišča tako trditveno kot dokazno breme glede obstoja teh pogojev na strani revidenta.
V tem primeru revident uveljavlja dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic, ki zanj nastanejo zaradi izpodbijane sodbe, torej po 3. točki 2. odstavka 83. člena. Ta določa, da je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Revident v reviziji sicer navaja, da bodo zaradi nedovolitve obnove postopka zanj nastale zelo hude posledice, vendar te navedbe ne pojasni in o morebitnem nastanku takih posledic ne predloži nobenega dokaza. Zato po presoji vrhovnega sodišča s tem revident ni niti izkazal, še manj pa dokazal obstoja zelo hudih posledic zanj.
Glede na navedeno vrhovno sodišče meni, da revidentu za dovolitev predlagane revizije v tem primeru ni uspelo izkazati obstoja pogoja iz 3. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Zato je vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.