Supreme Court dismisses appeal filed by a party without a law degree who fails to prove qualification.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the applicant's appeal against a final administrative court decision. The applicant filed the appeal personally without demonstrating that they had passed the state bar exam or asserting such qualification. The court ruled that under the Administrative Dispute Resolution Act, appeals must be handled by a qualified lawyer or a party with a law degree, and since the applicant lacked this right, the appeal was inadmissible.
Legislator headnote
AI generated2. odstavek 22. člena Zakona o upravnem sporu; 4. odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku: An appeal filed by a party without a law degree is inadmissible unless the party proves they have passed the state bar exam.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Če stranka sama vloži revizijo in ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, niti tega ne zatrjuje, se taka revizija zavrže, ker jo je vložila stranka, ki te pravice nima.
[OBRAZLOŽITEV]
Zoper prvostopno sodbo je tožnik sam vložil revizijo, ki jo je prvostopno sodišče prejelo dne 31.12.2007.
Revizija ni dovoljena.
Po določbi 2. odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US) lahko dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja stranka samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Glede na določbo 1. odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, to je sedaj Zakon o pravdnem postopku (ZPP-UPB3, Uradni list RS, št. 73/07). Ta pa v 4. odstavku 86. člena določa, da sme pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravljati tudi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če imata opravljen pravniški državni izpit. Po določbi 83. člena ZUS-1 je revizija izredno pravno sredstvo v upravnem sporu, saj se vloži zoper pravnomočno odločitev sodišča prve stopnje, torej zanjo veljata določba 2. odstavka 22. člena ZUS-1 in primerno določba 4. odstavka 86. člena ZPP.
Glede na zgoraj navedeno in glede na to, da je v tem primeru revident revizijo vložil sam in v njej niti ne zatrjuje, da bi imel opravljen pravniški državni izpit, niti o tem ne predloži nobenega dokaza, po presoji vrhovnega sodišča nima postulacijske sposobnosti za revizijo, zato je treba njegovo revizijo zavreči kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1 (ta določa, da nedovoljeno revizijo zavrže senat vrhovnega sodišča) v zvezi z 2. odstavkom 374. člena ZPP, ki določa, da ni dovoljena revizija, ki jo je vložila stranka, ki te pravice nima. Vrhovno sodišče revidentu revizije ni poslalo v dopolnjevanje, saj pomanjkanja svoje postulacijske sposobnosti ne more z ničemer nadomestiti, niti z naknadno vložitvijo revizije po odvetniku, ker bi bila taka revizija prepozna in bi jo bilo treba iz tega razloga zavreči.
Glede na navedeno je vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.