Supreme Court dismisses appeal as applicant failed to prove severe consequences under administrative litigation law.

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Ker je trditveno in dokazno breme o obstoju zelo hudih posledic na strani revidentke, mora ta navesti tako kakšne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev, kot tudi konkretne razloge, zaradi katerih so te posledice zanjo zelo hude ter vse to tudi izkazati. Šele, če bi revidentka navedla in izkazala konkretne posledice in razloge, zakaj so takšne posledice zanjo zelo hude, bi bila mogoča presoja, ali je podan pogoj za dovolitev revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

[OBRAZLOŽITEV]

Zoper pravnomočno sodbo je tožeča stranka dne 27. 11. 2007 vložila revizijo. Glede dovoljenosti revizije se sklicuje na 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 in št. 26/2007- slep US) in navaja, da ima izpodbijana odločitev zanjo zelo hude posledice, ker ji ni priznano jugoslovansko državljanstvo, ki je predpogoj za priznanje statusa upravičenke v denacionalizacijskem postopku, v katerem je vložila zahtevo za vrnitev zaplenjene stanovanjske hiše v ..., vključno z zemljiščem v k.o. ...

Revizija ni dovoljena.

S pravnomočno sodbo, ki jo tožnica izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi tretje alineje drugega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo zoper odločbo Upravne enote Maribor z dne 19.10.2006, ki je postala dokončna z odločbo tožene stranke z dne 13.3.2007. Tožena stranka je s svojo odločbo zavrnila pritožbo tožnic zoper prvostopno odločbo, s katero je prvostopni organ ugotovil, da tožnica ni državljanka Republike Slovenije (1. točka izreka) ter da se tožnica po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, od 28.8.1945 ni štela za jugoslovansko državljanko.

Po presoji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije revizije ni mogoče dovoliti.

Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od treh pogojev za njeno dovolitev. Tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.

Revidentka se sklicuje na 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki določa, da je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

Po presoji vrhovnega sodišča revidentka trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovolitev revizije ni izpolnila s trditvijo, da ima izpodbijana odločitev zanjo zelo hude posledice, ker ji ni priznano jugoslovansko državljanstvo, ki je predpogoj za priznanje statusa upravičenke v denacionalizacijskem postopku, v katerem zahteva vrnitev premoženja. Ker je trditveno in dokazno breme o obstoju zelo hudih posledic na strani revidentke, bi ta morala navesti tako, kakšne konkretne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev, kot tudi konkretne razloge, zaradi katerih so te posledice zanjo zelo hude, ter vse to tudi izkazati. Šele če bi revidentka navedla in izkazala konkretne posledice in razloge, zakaj so takšne posledice zanjo zelo hude, bi bila mogoča presoja, ali je podan pogoj za dovolitev revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Tega pa revidentka zgolj s sklicevanjem na premoženje, ki bi ga lahko uveljavljala v denacionalizacijskem postopku, ni storila, zato niso izkazani pogoji za dovolitev revizije.

Glede na navedeno revizija ni dovoljena, saj revidentka ni izkazala pogojev za dovolitev revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Vrhovno sodišče je zato revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.