Appeal dismissed because appellant failed to prove statutory grounds for appeal under administrative law.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the appellant's appeal against a final administrative court decision regarding VAT and interest payments. The appellant neither alleged nor substantiated any of the specific grounds required by law to permit an appeal. The court ruled that the burden of proving these conditions lies entirely with the appellant, leading to the dismissal of the review. Consequently, the original administrative court decision remains in full force and effect.
Legislator headnote
AI generated83. člen ZUS-1; 89. člen ZUS-1: The burden of proving the conditions for allowing an appeal lies with the appellant, who must explicitly allege and substantiate the statutory grounds for review.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije je na strani revidenta.
[OBRAZLOŽITEV]
Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka po odvetnici 9.3.2007 vložila revizijo.
Revizija ni dovoljena.
S pravnomočno sodbo, ki jo tožeča stranka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 18.2.2005, s katero je delno ugodila pritožbi tožnika zoper odločbo Davčnega urada M. z dne 7.4.2000, tako, da je spremenila izrek prvostopne odločbe v točki 1/2 v delu, ki se nanaša na zamudne obresti, v ostalem pa je pritožbo zavrnila kot neutemeljeno. Prvostopni organ z izpodbijano odločbo ni ugodil zahtevku tožeče stranke za priznanje vstopnega davka na dodano vrednost (DDV) po obračunu za davčno obdobje december 1999 v znesku 19.900.278,00 SIT in ji naložil, da mora zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri obračunavanju in plačevanju DDV plačati 104.563,00 SIT DDV skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.
Po presoji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v tem primeru revizija ni dovoljena. V njej tožeča stranka niti ne zatrjuje niti ne obrazloži in niti ne dokazuje, da bi bil za njeno dovoljenost podan katerikoli od razlogov iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, te določbe v reviziji niti ne navaja. Po presoji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije pa je trditveno kot dokazno breme za dokazovanje izpolnjenosti pogojev za dovolitev revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 na strani revidenta.
Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije revizijo v obravnavanem primeru kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.