Supreme Court dismisses review for procedural decision where no material law was applied regarding nullity grounds.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Ker gre za procesno odločitev in materialno pravo ni bilo uporabljeno, do kršitve materialnega prava ni prišlo.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 3.8.2004. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnice zoper odločbo Upravne enote Koper z dne 19.7.2004, s katero je prvostopni organ zavrnil njen predlog za izrek ničnosti odločbe Skupščine občine ... z dne 28.9.1976. Tožena stranka je presodila, da je prvostopni organ pravilno ugotovil, da ne obstojita uveljavljana ničnostna razloga iz 1. in 3. točke 1. odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), saj je bila nacionalizacija v upravni pristojnosti, odločba pa je bila že v celoti izvršena.

Sodišče prve stopnje v svoji sodbi pritrjuje presoji tožene stranke in tudi samo ugotavlja, da uveljavljana ničnostna razloga nista podana. Odločba tožene stranke je zato pravilna in zakonita.

Zoper prvostopenjsko sodbo se pritožuje tožnica zaradi kršitve določbe ZUP in napačne uporabe materialnega predpisa. Vztraja pri svojih ugovorih, da sta podana oba ničnostna razloga. Upravna pristojnost ni prepuščena presoji upravnega organa, ampak je določena z materialnim predpisom. Ni bilo odgovorjeno na vprašanje, da odločba ni pravno izvršljiva, saj tožničin oče ni izgubil državljanstva Republike Slovenije. Nacionalizirano je bilo premoženje, ki je bilo v lasti državljana Republike Slovenije. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da odločbo o nacionalizaciji izreče za nično, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

S 1.1.2007 je začel veljati ZUS-1, ki je kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu uvedel tudi revizijo. Po določbi 1. odstavka 107. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče RS odloča o pravnih sredstvih, vloženih do 1.1.2007, po ZUS-1. Po 2. odstavku 107. člena ZUS-1 se do 1.1.2007 vložene pritožbe, če ne izpolnjujejo pogojev za pritožbo po tej določbi, štejejo za revizije. Ker je tožničina pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje vložena pred 1.1.2007 in ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po 2. odstavku 107. člena ZUS-1, se obravnava kot revizija. Sodba sodišča prve stopnje je v skladu z določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna s 1.1.2007.

Revizija ni utemeljena.

Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Vloži se lahko zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1 in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 85. člena ZUS-1). Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek 85. člena ZUS-1). Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1).

Tožnica v svoji pritožbi, ki se obravnava kot revizija, izpodbija sodbo upravnega sodišča, s katero je bilo presojeno o zakonitosti odločbe tožene stranke, v kateri je ta odločala o obstoju oziroma neobstoju pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva v upravnem postopku (obstoju dveh ničnostnih razlogov in izreku odločbe o nacionalizaciji za nično). V tem sporu upravno sodišče ni samo ugotavljalo dejanskega stanja, pa tudi če bi ga ugotavljalo, napak pri ugotavljanju dejanskega stanja stranka ne bi mogla uveljavljati v revizijskem postopku (2. odstavek 85. člena ZUS-1). Ker gre po vsebini revizije tožnice za zatrjevanje kršitev pravil upravnega postopka, ki se nanašajo na uporabo izrednega pravnega sredstva (izrek odločbe o nacionalizaciji za nično), jih revizijsko sodišče ni presojalo, saj je v okviru revizije pristojno zgolj za presojo določenih kršitev pravil postopka o odločanju v upravnem sporu ter kršitev materialnega prava (85. člen ZUS-1). Presoja pojmov Zakona o splošnem upravnem postopku pa tudi ne predstavlja uporabe materialnega prava, ki zaradi procesne narave odločitve, ki je izpodbijana v tem upravnem sporu, ni bilo uporabljeno. Zato kršitev materialnega prava revizijsko sodišče pri svojem odločanju ni ugotovilo.

Revizijsko sodišče je pri odločanju o reviziji skladno s 1. odstavkom 107. člena ZUS-1 uporabilo določbe ZUS-1 in na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno.