Supreme Court dismisses appeal as applicant failed to prove severe consequences under administrative litigation law.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's appeal against a first-instance decision ordering the removal of a wooden dwelling. The applicant argued that demolition would cause immense financial loss due to sunk costs and inability to relocate tools, but provided no concrete evidence of these severe consequences. The court held that the burden of proving the statutory requirement for an appeal lies entirely with the appellant, and since the applicant failed to substantiate their claims, the appeal was inadmissible.
Legislator headnote
AI generated3. točka 2. odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu; 89. člen Zakona o upravnem sporu: The burden of proving severe consequences for an appeal lies with the appellant, and an appeal must be dismissed if the appellant fails to provide concrete evidence of such consequences.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Trditveno in dokazno breme za dokazovanje izpolnjenosti pogojev za dovolitev revizije je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče niti uvesti niti voditi. Revident ni z ničemer izkazal hudih posledic, ampak zgolj zatrjuje, da bi zaradi odstranitve objekta utrpel ogromno škodo (ker je v zgraditev objekta vložil veliko finančnih sredstev in svojega fizičnega dela ter da ima v objektu spravljeno orodje, ki ga v primeru odstranitve nikamor ne bi mogel spraviti, če pa bi ga moral znositi v dolino, bi to predstavljalo velike stroške in tudi ne bi mogel več naprej opravljati kmetijskih oziroma gozdarskih del), zato njihova presoja niti ni mogoča.
[OBRAZLOŽITEV]
Zoper sodbo sodišča prve stopnje, št. U 1558/2006-6 z dne 4.10.2007, je tožnik dne 8.11.2007 vložil revizijo in v njej navajal, da je revizija v tem primeru dovoljena na podlagi 3. točke 2. odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US).
S pravnomočno sodbo, ki jo revident izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06) zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 23.5.2006. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota X, z dne 18.11.2005, s katero je bilo odločeno, da je tožnik dolžan takoj po vročitvi odločbe ustaviti nadaljnjo gradnjo lesenega pritličnega bivalnega objekta, zgrajenega na zemljišču s parc. št. 630/120 k.o. X., v tam navedenih dimenzijah, ter objekt na svoje stroške odstraniti do 30.6.2006. Hkrati je prvostopni upravni organ tožniku odredil še prepovedi iz 58. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1).
Po presoji Vrhovnega sodišča RS v tem primeru revizije ni mogoče dovoliti.
Po določbi 3. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Revident se izrecno sklicuje na 3. točko 2. odstavka 83 člena ZUS-1 in zelo hude posledice utemeljuje z zatrjevanji o ogromni škodi, ki bi jo utrpel zaradi odstranitve objekta, ker je v zgraditev objekta vložil veliko finančnih sredstev in svojega fizičnega dela; v objektu ima spravljeno orodje in v primeru odstranitve objekta ne ve, kam bi orodje spravil, če pa bi ga moral znositi v dolino, bi to predstavljalo velike stroške, ne bi pa mogel tudi naprej opravljati kmetijskih oziroma gozdarskih del.
Da lahko revizijsko sodišče presodi trditve revidenta, morajo biti te izkazane. Po presoji Vrhovnega sodišča RS je namreč tako trditveno kot dokazno breme za dokazovanje izpolnjenosti pogojev za dovolitev revizije po 2. odstavku 83. člena ZUS-1 na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče niti uvesti niti voditi. Revident z ničemer ni izkazal zatrjevanih hudih posledic, zato njihova presoja niti ni mogoča.
Glede na navedeno je Vrhovno sodišče RS revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.