Supreme Court dismisses administrative appeal for failure to prove severe consequences of first-instance ruling.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's appeal against a first-instance court decision denying their standing in a denationalization dispute. The applicant merely claimed the lower court's ruling had severe consequences without providing any evidence or specific reasons to support this assertion. The court held that under the Administrative Dispute Resolution Act, an appeal requires proof of such severe consequences, which the applicant failed to establish.
Legislator headnote
AI generated2. odstavek 83. člen ZUS-1; 3. točka 2. odstavka 83. člen ZUS-1; 89. člen ZUS-1: An administrative appeal is inadmissible unless the applicant substantiates and proves that the contested decision has severe consequences for them, as the burden of proof rests entirely on the appellant.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Revidenti so zgolj zatrjevali, da ima odločitev prvostopnega sodišča za njih zelo hude posledice, niso pa utemeljili, niti niso dokazali takih posledic, torej niso izkazali razlogov za njeno dovoljenost, zato revizije ni mogoče dovoliti.
[OBRAZLOŽITEV]
Zoper sodbo sodišča prve stopnje, št. U 392/2007-18 z dne 2.10.2007, je tožeča stranka dne 30.11.2007 vložila revizijo.
Revizija ni dovoljena.
S pravnomočno sodbo, ki jo tožeča stranka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06) zavrnilo tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 23.1.2007, s katerim je tožena stranka odločila, da v zadevi denacionalizacije dela stavbe B., L., ki je bila nacionalizirana F.S.B.J.T., roj. 10.2.1890, tožnikom in pok. A.M.A.B. ne prizna lastnost strank in s tem pravice do sodelovanja v postopku kot stranke.
Po presoji Vrhovnega sodišča RS v tem primeru revizije ni mogoče dovoliti.
Po določbi 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od treh v tej določbi navedenih pogojev za njeno dovolitev. V obravnavanem primeru se revidenti v reviziji izrecno ne sklicujejo na navedeno določbo oziroma na nobenega od pogojev za dovoljenost revizije iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1, vendar iz njihovih navedb, smiselno izhaja, da uveljavljajo razlog za dovolitev revizije po 3. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Ta določa, da je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Ker je po presoji Vrhovnega sodišča RS tako trditveno kot dokazno breme za dokazovanje izpolnjenosti pogojev za dovolitev revizije iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1 na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti, bi morali revidenti zatrjevane posledice tudi izkazati. Revidenti pa so zgolj zatrjevali, da ima odločitev prvostopnega sodišča za njih zelo hude posledice, niso pa utemeljili niti niso dokazali takih posledic, torej niso izkazali razlogov za njeno dovoljenost, zato revizije ni mogoče dovoliti.
Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.