Appeal dismissed because appellant failed to prove statutory grounds for appeal under administrative procedure law.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the appeal filed by the appellant against a first-instance decision denying citizenship status. The appellant argued for a review of the lower court's ruling but failed to substantiate any of the specific grounds required by law for an appeal to be permitted. Consequently, the court held that the burden of proof lies entirely with the appellant, who must actively demonstrate valid reasons for the appeal, leading to its dismissal.
Legislator headnote
AI generated2nd paragraph of Article 83 of the Administrative Procedure Act; The burden of proof for admitting an appeal rests with the appellant, who must explicitly state and substantiate statutory grounds, as the court does not examine appeals ex officio.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Trditveno in dokazno breme za dokazovanje izpolnjenosti pogojev za dovolitev revizije (po 2. odstavku 83. člena ZUS-1) je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče uvesti, niti o njej odločati. Ker revident v reviziji ne dokazuje in ne obrazlaga, niti ne trdi, da je podan kateri od razlogov po 2. odstavku 83. člena ZUS-1, revizije v tem primeru ni mogoče dovoliti.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006 in 26/2007 – odločba Ustavnega sodišča RS, ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 2.8.2006. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo Upravne enote Jesenice z dne 20.4.2006, s katero je bilo ugotovljeno, da se A, razglašena za mrtvo z dnem 5.7.1945, po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, ni štela za jugoslovansko državljanko.
Zoper sodbo prvostopenjskega je vložila revizijo tožeča stranka. V reviziji je zahtevala tudi povrnitev stroškov.
Revizija ni dovoljena.
Revident je revizijo vložil 29.3.2007 zoper prvostopenjsko sodbo, ki je bila izdana 21.2.2007. Čeprav se je s tožbo postopek začel že, ko je še veljal Zakon o upravnem sporu (Ur.l. RS, št. 50/97, 65/97 in 70/2000), se dovoljenost pravnih sredstev presoja že po določbah ZUS-1 (1. odstavek 107. člena ZUS-1). Ni namreč posebnih določb, ki bi izključevale uporabo ZUS-1 v takšnih primerih.
Revizija je dovoljena, če je podan kateri od razlogov, ki jih opredeljuje 2. odstavek 83. člena ZUS-1. Trditveno, in po potrebi tudi dokazno breme, nosi revident, saj se o reviziji odloča na njegovo zahtevo. Poleg tega ZUS-1 Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije ne nalaga, da po uradni dolžnosti ugotavlja, ali obstaja kateri od razlogov za dovoljenost revizije.
Revident ni niti trdil, da je podan kateri od razlogov za dovoljenost revizije. Ker torej ni izkazan nobeden razlog za dovoljenost revizije, jo je Vrhovno sodišče RS zavrglo (89. člen ZUS-1).
Ker revident s svojim pravnim sredstvom ni uspel, mora sam nositi revizijske stroške (1. odstavek 22. člena ZUS-1 v povezavi s 1. odstavkom 165. člena ZPP in 1. odstavkom 154. člena ZPP).