Slovenian Supreme Court dismisses a self-filed revision by a non-lawyer lacking bar exam qualification.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed a revision filed by the applicant on their own behalf. The applicant failed to demonstrate possession of a bar exam qualification, which is a mandatory requirement for filing a revision independently under the Administrative Dispute Act. Consequently, the court ruled the revision inadmissible because the applicant lacked the procedural capacity to exercise this right without a legal representative.
Legislator headnote
AI generated2. odstavek 22. člena Zakona o upravnem sporu; 4. odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku: A party filing a revision independently must hold a bar exam qualification; failure to prove this renders the revision inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Če stranka vloži revizijo sama, mora imeti opravljen pravniški državni izpit. Če ga nima, ne izkaže postulacijske sposobnosti. Revizijo torej vloži stranka, ki te pravice nima, zato se taka revizija zavrže kot nedovoljena.
[OBRAZLOŽITEV]
Zoper prvostopno sodbo in sklep je tožnik dne 8.1.2007 sam vložil revizijo.
Revizija ni dovoljena.
Po določbi 2. odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US) lahko dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja stranka samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Glede na določbo 1. odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, to je sedaj Zakon o pravdnem postopku (ZPP-UPB3, Uradni list RS, št. 73/07). Ta pa v 4. odstavku 86. člena določa, da sme pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravljati tudi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če imata opravljen pravniški državni izpit. Po določbi 83. člena ZUS-1 je revizija izredno pravno sredstvo v upravnem sporu, saj se vloži zoper pravnomočno odločitev sodišča prve stopnje, torej zanjo veljata določba 2. odstavka 22. člena ZUS-1 in primerno določba 4. odstavka 86. člena ZPP.
Glede na zgoraj navedeno in glede na to, da je v tem primeru revident revizijo vložil sam in v njej niti ne zatrjuje, da bi imel opravljen pravniški državni izpit, niti o tem ne predloži nobenega dokaza, po presoji vrhovnega sodišča nima postulacijske sposobnosti za revizijo, zato je treba njegovo revizijo zavreči kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1 (ta določa, da nedovoljeno revizijo zavrže senat vrhovnega sodišča) v zvezi z 2. odstavkom 374. člena ZPP, ki določa, da ni dovoljena revizija, ki jo je vložila stranka, ki te pravice nima. Vrhovno sodišče revidentu revizije ni poslalo v dopolnjevanje, saj pomanjkanja svoje postulacijske sposobnosti ne more z ničemer nadomestiti, niti z naknadno vložitvijo revizije po odvetniku, ker bi bila taka revizija prepozna in bi jo bilo treba iz tega razloga zavreči.
Glede na navedeno je vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. Glede na to stroške revizijskega postopka trpi revident sam.