Appeal dismissed because appellant failed to justify grounds for appeal under administrative procedure law.

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Če revident ne pojasni razlogov, zaradi katerih meni, da je treba revizijo dovoliti, se taka revizija zavrže kot nedovoljena.

[OBRAZLOŽITEV]

Zoper prvostopno sodbo je tožeča stranka po odvetniku dne 30.3.2007 vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z različno sodno prakso glede pravnega nasledstva cerkva, verskih skupnosti in njihovih ustanov ter redov.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

Revizija se ne dovoli.

S pravnomočno sodbo, ki jo tožnik izpodbija z revizijo, je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 026/07 - sklep US) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 30.5.2006, s katero je ta zavrnila pritožbo tožeče stranke proti odločbi Upravne enote Koper z dne 21.2.2006. S to odločbo je upravni organ odločil, da se v zadevi denacionalizacije pri določeni nepremičnini v ... vzpostavi lastninska pravica v korist upravičenke A.A. Sodišče prve stopnje je tej odločitvi pritrdilo, ker je A.A. v skladu z Zakonikom cerkvenega prava pravna naslednica B.B., ki mu je bilo obravnavano premoženje podržavljeno, in je zato upravičenka po 14. členu Zakona o denacionalizaciji (ZDen).

Po presoji Vrhovnega sodišča RS v tem primeru revizije ni mogoče dovoliti.

Po odločbi 2. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je sicer revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

V tem primeru revident sicer ni izrecno navedel, da predlaga dovolitev revizije po določbi 2. točke 2. odstavka 83, člena ZUS-1, vendar to smiselno izhaja iz njegovega predloga, da naj se revizija dovoli, ker da v dosedanji sodni praksi glede okoliščin, ki jih v reviziji navaja, to pa je po razumevanju vrhovnega sodišča vprašanje pravnega nasledstva upravičencev iz 14. člena ZDen, ni enotnosti. Ni pa navedel sodnih odločb, ki bi to njegovo trditev dokazovale, niti takih odločb reviziji ni priložil, niti ni zatrjeval, da glede tega vprašanja vrhovno sodišče še ni odločalo, torej svojega predloga glede dovoljenosti revizije ni obrazložil v smislu pogojev iz 2. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Po presoji vrhovnega sodišča je namreč tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Vrhovno sodišče torej glede na tako pomanjkljiv predlog obstoja zatrjevanega pogoja za dovolitev revizije ne more presojati.

Glede na navedeno je vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. Glede na to stroške revizijskega postopka trpi revident sam.