Supreme Court dismisses appeal and interim order due to lack of legal interest in property restitution proceedings.

1. Revizija se zavrže. 2. Predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe se zavrže.

[JEDRO]

Revizija se ne dovoli, če ni izpolnjen nobeden od pogojev iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1.

[OBRAZLOŽITEV]

Zoper prvostopno sodbo je tožnik po odvetniku dne 2.10.2007 vložil revizijo, pri čemer njeno dovoljenost utemeljuje s 1. točko (vrednost premoženja, ki je predmet obravnave je 74.423 DEM, ob podržavljenju pa 69.063 DEM) in 3. točko (pomen zanj) 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Dne 10.10.2007 pa je vložil še predlog za izdajo začasne odredbe po 84. členu ZUS-1. Revizija navaja, da je o obravnavani denacionalizacijski zahtevi odločal upravni organ, moralo pa bi Okrajno sodišče na Ptuju, ker je bil prenos v državno lastnino na podlagi pogodbe. Ne strinja se z razlogom izpodbijane sodbe, da nima pravnega interesa, saj je bil njegov pravni prednik solastnik obravnavane posojilnice in mu je bilo to premoženje podržavljeno. V 28. točki obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-142/93 je navedeno, da solastniki zadrug, katerih premoženje je bilo likvidirano, izkazujejo pravni interes na podlagi določb ZDen za udeležbo v postopkih, v katerih se obravnava denacionalizacija premoženja likvidiranih zadrug. Zato bi bilo treba na njegove zahteve odgovoriti, ne pa ga zavrniti zaradi pomanjkanja pravnega interesa in navajati, da mu delež na posojilnici ne pripada. Predlaga, da revizijsko sodišče prvostopno sodbo spremeni in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno obravnavanje in odločanje. V predlogu za izdajo začasne odredbe pa navaja, da nobene od vrnjenih nepremičnin upravičenki ne uporabljata za svojo dejavnost in da zato obstoja realna nevarnost, da jih bosta prodali, saj je z izpodbijano sodbo odločba o denacionalizaciji postala pravnomočna. Njemu pa bi s prodajo navedenih nepremičnin nastala nepopravljiva škoda. Zato predlaga izdajo začasne odredbe na podlagi 2. odstavka 84. člena ZUS-1: in sicer: "Do rešitve revizije v tem upravnem sporu se odloži izvršitev odločbe Upravne enote Ptuj, v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor z dne 13.12.2006. Ta začasna odredba se zaznamuje v zemljiški knjigi pri nepremičninah parc. št. 1202/2 in 1202/3 k.o. P."

Tožena stranka in prizadeta stranka Občina P. na revizijo in predlog za izdajo začasne odredbe nista odgovorili.

Na revizijo in predlog za izdajo začasne odredbe pa sta odgovorili prizadeti stranki D.B. kot pravna naslednica ZKB in K.Z. kot pravna naslednica ZHKS. Obe prerekata navedbe revidenta kot neutemeljene in predlagata, da vrhovno sodišče revizijo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrže ali zavrne.

K 1. točki izreka:

Revizija se ne dovoli.

S pravnomočno sodbo, ki jo tožnik izpodbija z revizijo, je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 026/07 - sklep US) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Ptuj z dne 29.8.2006, ki je postala dokončna v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor z dne 13.12.2006, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba zoper izpodbijano odločbo. S prvostopno odločbo pa je bilo odločeno, da se upravičenkama D.B. kot pravni naslednici ZKB in K.Z. kot pravni naslednici ZHKS, v tem upravnem sporu prizadeti stranki, na podlagi 67. člena Zakona o zadrugah (ZZad, Uradni list RS, št. 13/92, 7/93, 13/93 - ZP, 22/94 - obv. razl., 35/96 - obv. razl. 31/00 - ZP-L) vrne v last tam navedene nepremičnine v celoti.

V obravnavanem primeru, ko gre za vračanje podržavljenega zadružnega premoženja upravičenkama iz 67. člena ZZad, revident kot vlagatelj samostojne denacionalizacijske zahteve za vračilo dela istega premoženja njegovemu pravnemu predniku po Zakonu o denacionalizaciji (ZDen), ne more uveljavljati varstva svojih pravic iz denacionalizacijskega postopka v postopku vračanja zadružnega premoženja. Glede na to vrednost obravnavanega spora oziroma vrednost dela premoženja, ki naj bi pomenilo delež tožnikovega pravnega prednika v tem premoženju, za odločitev o dovolitvi revizije ni pomembna, prav tako pa odločitev v obravnavani zadevi za revidenta nima pravnih posledic, saj bo, kolikor bo v njegovem denacionalizacijskem postopku ugotovljena upravičenost do denacionalizacije, njegovemu pravnemu predniku (ali drugemu upravičencu v skladu z ZDen) v denacionalizacijskem postopku vrnjeno podržavljeno premoženje bodisi v naravi bodisi v obliki odškodnine, če vračilo v naravi ne bo možno.

Glede na navedeno vrhovno sodišče meni, da v tem primeru za predlagano revizijo ni izpolnjen niti pogoj iz 1. niti pogoj iz 3. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1, ki ju uveljavlja revident. Zato je vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K 2. točki izreka:

Predlog za izdajo začasne odredbe ni dovoljen.

Po 1. odstavku 84. člena ZUS-1 vložena revizija ne zadrži izvršitve pravnomočne sodbe, zoper katero je vložena. Po 2. odstavku 84. člena ZUS-1 vrhovno sodišče lahko na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz 2. odstavka 32. člena ZUS-1. V 2. odstavku 32. člena ZUS-1 pa je določeno, da sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

Ker je po določbi 84. člena ZUS-1 torej mogoče začasno odredbo izdati le do odločitve v reviziji, v tem primeru predloga za njeno izdajo ni mogoče obravnavati po vsebini, ker je s tem sklepom pravnomočno zavržena revizija kot nedovoljena, in je posledično nedovoljena tudi predlagana začasna odredba.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 84. člena ZUS-1 ob smiselni uporabi določbe 89. člena ZUS-1 predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo kot nedovoljen.