Appeal partially allowed; second instance court's failure to address visitation arguments caused procedural violation requiring remand.

Reviziji se delno ugodi in se 4. točka izreka sodbe sodišča druge stopnje razveljavi v delu, v katerem se zavrne pritožba tožene stranke zoper 4. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje glede stikov med poletnimi počitnicami in se zadeva v tem delu vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje.

V ostalem se revizija zavrne.

[JEDRO]

Ker se sodišče druge stopnje ni opredelilo do pritožbenih navedb, s katerimi je toženec utemeljil nestrinjanje z odločitvijo o zavrnitvi njegovega predloga za ureditev stikov z otrokom med poletnimi počitnicami, je storilo relativno bistveno kršitev postopka.

Ob upoštevanju celovite obrazložitve, v kateri je sodišče zavzelo (pravilno) stališče, da je pri določitvi preživnine potrebna globalna ocena potreb, in iz katere izhaja, da znesek 350 EUR ne predstavlja matematičnega seštevka stroškov staršev za otroka, je nasprotje med ugotovitvijo, da bo toženec v času, ko bo otrok pri njem, dolžan poskrbeti za njegovo preživljanje, in sklepom, da mora prispevati polovico ugotovljenih mesečnih potreb, zgolj navidezno.

Ob ugotovitvi, da bi toženec glede na svoje strokovne kvalifikacije moral prejemati višje dohodke od tistih, o katerih so podatki v spisu, ni pomembno, ali ima poleg izkazane plače še drug vir dohodka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, (1) da se otrok pravdnih strank dodeli v vzgojo, varstvo in oskrbo tožnici, (2) da je toženec dolžan od 5. 12. 2005 plačevati mesečno preživnino v višini 175 EUR z zahtevanimi zamudnimi obrestmi in ob bodočem upoštevanju valorizacije (pri čemer je sodišče za posamezna pretekla obdobja navedlo, kolikšen znesek je poleg že plačanega na račun preživnine dolžan še plačati), v presežku do zahtevanih 208,65 EUR pa je tožbeni zahtevek zavrnilo, (3) določilo obseg in način izvrševanja stikov med otrokom in tožencem in drugačne predloge pravdnih strank zavrnilo, in (4) odločilo, da pravdni stranki trpita vsaka svoje stroške postopka. Z dopolnilno sodbo je odločilo o teku zamudnih obresti od zneskov preživnine, zapadlih do pravnomočnosti sodbe.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevi pritožbi zoper dopolnilno sodbo ugodilo in jo razveljavilo, pritožbo zoper sodbo pa je zavrnilo. Tožničini pritožbi je delno ugodilo in spremenilo odločitev o teku zamudnih obresti od posameznih preživninskih zneskov, v ostalem pa je tudi njeno pritožbo zavrnilo. Odločilo je, da tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Toženec v reviziji uveljavlja razloga bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Ker sodišče druge stopnje ni odgovorilo na pritožbene navedbe glede odločbe o stikih, je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Poleg tega so razlogi glede odločitve o preživnini sami s seboj v nasprotju. Po stališču sodišča je treba upoštevati, da bo toženec v času, ki ga bo otrok preživel pri njem, moral v celoti poskrbeti za njegovo preživljanje, v nadaljevanju pa je odločilo, da je dolžan kriti polovico preživninskih potreb. Revident meni, da je ocena preživninskih potreb v višini 350 EUR mesečno še vedno pretirana, in to predvsem na račun stroškov, ki naj bi bili potrebni za otrokove aktivnosti v prostem času. Odločitev o tem, da je dolžan prispevati polovico stroškov za preživljanje, je v nasprotju z določbo, da je dolžan prispevati v skladu s svojimi zmožnostmi. Sodišče namreč ni ugotovilo, da bi bil imel še drug vir dohodkov poleg izkazane plače in takega vira dejansko nima. Glede na univerzalno pravico do otroškega dodatka in glede na dejstvo, da lahko zanj zaprosi le tožnica, bi moralo sodišče strošek, potreben za preživljanje, zmanjšati za višino otroškega dodatka, četudi ga tožnica ni uveljavljala. Napačna je tudi odločitev o stikih, po kateri ima med poletnimi počitnicami z otrokom stike le dva tedna v juliju, v avgustu pa sploh ne. Toženec predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje razveljavi ter zadevo v izpodbijanem delu vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija je delno utemeljena.

6. Očitek, da se sodišče druge stopnje ni opredelilo do pritožbenih navedb glede odločitve o stikih, je utemeljen v delu, v katerem se ti očitki nanašajo na stike med poletnimi počitnicami, ne pa tudi v delu, v katerem se nanašajo na stike med tednom.

7. Na podlagi prvega odstavka 360. člena ZPP mora sodišče druge stopnje v obrazložitvi sodbe presoditi navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena. Iz te določbe izhaja zahteva po vsebinsko polnem odgovoru na relevantne pritožbene navedbe. Sklicevanje na stališče prvostopenjske sodbe je zadostno, če je to stališče obrazloženo in če vsebuje odgovore na vse relevantne pritožbene pomisleke.

8. Sodišče druge stopnje je v povzetku pritožbenih navedb ugotovilo, da se je toženec pritožil zoper odločitev o stikih, v obrazložitvi pa je odgovorilo le na del teh očitkov. Toženec je v pritožbi izpodbijal odločitev, po kateri v avgustu s sinom ne bo mogel preživeti določenega časovnega obdobja, in odločitev o zavrnitvi njegovega predloga, da je otrok v tistem tednu, ko je čez vikend pri tožnici, pri njem v torek in v četrtek. Sodišče druge stopnje je v zvezi z drugim očitkom navedlo, da je sodišče prve stopnje pri določitvi stikov pravilno izhajalo iz izvedenskega mnenja in iz dogovora pravdnih strank, ki sta ga sklenila med postopkom. Glede na to, da se ta del obrazložitve očitno nanaša na tedenske stike med otrokom in tožencem - stališče je namreč povzeto iz začetnega dela obrazložitve prvostopenjske sodbe glede stikov, katerega predmet so tedenski stiki, stranki sta se med pravdo dogovorili za en dan stikov otroka z očetom med tednom, tako rešitev pa podpira tudi izvedensko mnenje - je v njej vsebovan zadosten odgovor na pritožbeni očitek v zvezi s stiki med tednom. V izpodbijani sodbi pa ni vsebinskega odgovora na očitke v zvezi z obdobjem, ki ga otrok preživi pri tožencu med poletnimi počitnicami. Toženec je svoje pritožbeno stališče obrazložil (med drugim je navedel, da je izvedenka izrecno priporočila, da sin pri njem preživi polovico poletnih počitnic, da ob upoštevanju prvostopenjske sodbe v avgustu ne bo z njim preživel nobenega skupnega obdobja in da nekatere otrokove aktivnosti ne vključujejo tudi bivanja izven doma). Sodišče druge stopnje je sicer navedlo, da se strinja s prvostopenjsko odločitvijo, da otrok pri očetu preživi prva dva tedna v juliju, izrecno pa se je opredelilo le do tožničinih navedb, podanih v zvezi s tem delom stikov, ne pa tudi do toženčevih. S tem je kršilo prvi odstavek 360. člena ZPP. Ker bi ugotovljena kršitev prvega odstavka 360. člena ZPP mogla vplivati na pravilnost in zakonitost sodbe, je bilo treba izpodbijano sodbo v delu, v katerem je zavrnjena toženčeva pritožba zoper tisti del prvostopenjske sodbe, s katerim so zavrnjeni njegovi predlogi za drugačno ureditev stikov med poletnimi počitnicami, razveljaviti.

9. Očitki glede odločitve o preživnini niso utemeljeni. Zatrjevanega nasprotja v razlogih tega dela sodbe ni. Navedba sodišča, da bo otrok določen čas preživel pri tožencu in da bo v tem času on poskrbel za otrokovo preživljanje, in končni sklep, da je toženec dolžan k ugotovljeni višini mesečnih potreb prispevati polovico, si na prvi pogled res nasprotujeta. Ob upoštevanju celovite obrazložitve, v kateri je sodišče zavzelo (pravilno) stališče, da je pri določitvi preživnine potrebna globalna ocena potreb, in iz katere izhaja, da znesek 350 EUR ne predstavlja matematičnega seštevka stroškov staršev za otroka, je zatrjevano nasprotje zgolj navidezno. Tudi očitek o tem, da je ugotovljeni znesek preživninskih stroškov še vedno previsok, ni utemeljen. Sodišče ni upoštevalo vseh stroškov v zvezi z otrokovimi aktivnostmi v prostem času, ki jih je izkazala tožnica, toženec pa niti ni navedel, katere aktivnosti naj ne bi bile potrebne. V ostalem je očitek splošen in ob tem, da se revizijsko sodišče strinja, da je znesek glede na dejansko izkazane stroške in glede na siceršnje potrebe otrok v starosti sina pravdnih strank ustrezen, ne terja posebnega odgovora.

10. Neutemeljen je tudi očitek, da sodišče pri porazdelitvi preživninskega bremena ni upoštevalo toženčevih zmožnosti. V izpodbijani sodbi je zavzeto pravilno stališče, da se pri ugotavljanju možnosti staršev za preživljanje ne upošteva le plača, marveč vsi redni in izredni dohodki, splošno premoženjsko stanje in možnosti za pridobivanje dohodkov. Ob ugotovitvi, da bi toženec glede na svoje strokovne kvalifikacije moral prejemati višje dohodke od tistih, o katerih so podatki v spisu (se pravi se potruditi za višje dohodke, če jih dejansko nima), ni pomembno, ali ima poleg izkazane plače še drug vir dohodka. Očitek, da sodišče ni navedlo, kateri drug vir dohodka naj bi bil imel, je glede na to neutemeljen.

11. Neutemeljen je nadalje očitek o neupoštevanju otroškega dodatka. Revizijsko stališče, da gre pravica do otroškega dodatka vsakemu otroku, ni pravilno. Pravica do otroškega dodatka je zagotovljena le, če dohodek na družinskega člana ne presega 99 % povprečne plače v Republiki Sloveniji (65. člen Zakona o socialnih in družinskih prejemkih). Iz podatkov spisa izhaja, da otrok v letu 2006 ni prejemal otroškega dodatka, toženec pa ni predlagal poizvedb o dejanskem prejemanju otroškega dodatka v kasnejšem obdobju oziroma o upravičenosti do prejemanja te socialne dajatve.

12. Po navedenem je revizijsko sodišče ugodilo reviziji v delu, v katerem izpodbija odločitev drugostopenjskega sodišča o zavrnitvi toženčeve pritožbe glede odločitve o stikih z otrokom med poletnimi počitnicami in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP). Upoštevaje obrazložitev te odločbe posebna napotila za delo niso potrebna. V ostalem delu je po ugotovitvi, da niti razlogi, ki jih uveljavlja toženec, niti razlogi, ki jih je treba upoštevati po uradni dolžnosti, niso podani, revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).