Supreme Court dismisses appeal for lack of justification under Article 83 of Administrative Dispute Act.

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Revizija se ne dovoli, če revident ne pojasni razlogov za njeno dovolitev.

[OBRAZLOŽITEV]

Zoper prvostopno sodbo je tožnik po odvetniku dne 26.10.2007 vložil revizijo, pri čemer njeno dovoljenost utemeljuje s 1. in 3. točko 2. odstavka 83. člena ZUS-1, glede teh razlogov pa ne poda nobene obrazložitve.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

Revizija se ne dovoli.

S pravnomočno sodbo, ki jo tožnik izpodbija z revizijo, je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Maribor z dne 30.1.2007, ki je postala dokončna v zvezi z odločbo Ministrstva za notranje zadeve z dne 29.3.2007, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba zoper izpodbijano odločbo. S prvostopno odločbo pa je bilo odločeno, da se A.A. po predpisih, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS), od 28.8.1945 ni štel za jugoslovanskega državljana.

Po presoji Vrhovnega sodišča RS v tem primeru revizije ni mogoče dovoliti, ker izpolnjevanja pogojev za to revident ni niti obrazložil.

Čeprav je vprašanje državljanstva ob podržavljenju predhodno vprašanje v denacionalizaciji (glej 3. odstavek 63. člena ZDen), ni mogoče z vrednostjo denacionalizacijskega premoženja (ki je revident v reviziji niti ne navede), ki je predmet denacionalizacijskega postopka in je sodno varstvo v takih zadevah zagotovljeno v samostojnem upravnem sporu, utemeljevati vrednosti postopka v zvezi z državljanstvom v smislu 1. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Ta določa, da je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. Ker pri ugotavljanju državljanstva pravica ni izražena v vrednosti, določba 1. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1 v tem primeru ne pride v poštev.

Revident nadalje uveljavlja dovoljenost revizije po 3. točki 2. odstavka 83. člena. Ta določa, da je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Revident v reviziji ne pojasni, katere zelo hude posledice ima zanj izpodbijana odločitev, zato vrhovno sodišče obstoja tega pogoja za dovolitev revizije ne more presojati. Čeprav je jasno (tega revident v reviziji ne navaja), da zaradi ugotovitve neobstoja jugoslovanskega (in slovenskega) državljanstva za revidentovega prednika v smislu 9. člena ZDen ne bo izpolnjen eden od bistvenih pogojev za denacionalizacijo temu revidentovemu predniku podržavljenega premoženja, po presoji vrhovnega sodišča s tem še ni izkazan pogoj za dovolitev revizije v postopku ugotavljanja državljanstva, namreč da bodo revidentu zaradi odločitve v izpodbijani sodbi nastale hude posledice.

Čeprav vrhovno sodišče revizije ni dovolilo, pa pojasnjuje, da o pravnih vprašanjih, ki so predmet tega upravnega spora, obstoja obsežna ustaljena upravno-sodna praksa vrhovnega sodišča (na primer: X Ips 1390/2006 z dne 13.6.2007, X Ips 664/2006 z dne 5.9.2007, X Ips 1348/2004 z dne 5.7.2004, X Ips 593/2004 z dne 30.5.2007).

Glede na navedeno vrhovno sodišče meni, da v tem primeru za predlagano revizijo ni izpolnjen niti pogoj iz 1. niti pogoj iz 3. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1, ki ju uveljavlja revident. Zato je vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. Glede na to stroške revizijskega postopka trpi revident sam.