Court allows administrative lawsuit against silence on citizenship application, ordering agency to decide.
Legislator summary
AI generatedThe court granted the administrative lawsuit against the agency's failure to decide on a citizenship application within the statutory period. The plaintiff argued that the agency's silence constituted a negative administrative act, while the defendant failed to provide a reasoned response despite urgent reminders. Consequently, the court ruled that the silence equates to a negative act and ordered the agency to issue a decision, though it denied the claim for procedural costs.
Legislator headnote
AI generatedZakon o upravnih sporih; Zakon o državljanstvu Republike Slovenije: When an administrative body fails to issue a decision within the prescribed period despite urgent reminders, its silence is deemed equivalent to a negative administrative act, and the court may order the body to issue a decision.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Tožbi se ugodi in se toženi stranki naloži, da odloči o vlogi tožeče stranke z dne 18.11.1991.
[JEDRO]
Če tožena stranka o vlogi tožnice tudi po poslani urgenci ni odločila, sodišče lahko odloči po 26. členu ZUS in ji po 5. odst. 42. člena naloži, da odloči o vlogi.
[OBRAZLOŽITEV]
Tožnica je dne 18.11.1991 vložila vlogo za pridobitev državljanstva Republike Slovenije. Tožena stranka o vlogi ni odločila, zato je tožničin zastopnik dne 26.8.1992 poslal dopis toženi stranki, da odloči v nadaljnjih osmih dneh, ker bo sicer stranka štela, da gre za molk upravnega organa in bo sprožila upravni spor.
Tožena stranka ni odločila, zato je tožnica dne 2.10.1992 vložila tožbo, v kateri je navajala, da je vlogo vložila v smislu 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Tožena stranka ni odločila v roku, tega pa ni storila tudi potem, ko je tožnica urgirala odločitev. Tožnica je predlagala, da sodišče odloči tako, da toženi stranki naloži, da izda odločbo. Predlagala je tudi, da sodišče odloči, da ji tožena stranka povrne stroške postopka.
Tožena stranka je poslala upravne spise.
Tožba je utemeljena.
Zakon o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 60/77) je na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91-I) dovoljeno uporabiti v Sloveniji, ker ne nasprotuje pravnemu redu Republike Slovenije in ker v navedenem ustavnem zakonu ni drugače določeno. Sodišče ugotavlja, da so bili dani formalni pogoji za začetek upravnega spora po 1. odstavku v zvezi z 2. odstavkom 26. člena zakona o upravnih sporih. Potekel je z zakonom predpisan rok za izdajo odločbe, tožnica je poslala novo zahtevo za odločitev, tožena stranka pa tudi v nadaljnih osmih oziroma sedmih dneh ni odločila. Gre torej za molk organa, ki je izenačen z negativnim upravnim aktom. S takšnim ravnanjem so bile prizadete pravice tožnice, ki je vložila vlogo za pridobitev državljanstva Republike Slovenije. Ker torej tožena stranka ni odločila o tožničini pravici, je sodišče moralo tožbi ugoditi. Na podlagi 5. odstavka 42. člena v zvezi s 26. členom zakona o upravnih sporih (v zvezi z navedeno določbo ustavnega zakona) je sodišče moralo naložiti toženi stranki, da izda odločbo.
Po 61. členu zakona o upravnih sporih vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, zato drugačnega tožbenega predloga tožnice sodišče ni moglo sprejeti.