Court dismisses citizenship claim for non-resident lacking permanent residence on 1990 referendum date.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Administrative Court dismissed the plaintiff's lawsuit seeking Slovenian citizenship under Article 40(1) of the Citizenship Act. The plaintiff argued that her birth and schooling in Slovenia entitled her to citizenship despite lacking a registered permanent residence on December 23, 1990, the referendum date. The court ruled that strict compliance with all statutory conditions, including permanent residence, is mandatory and that analogies to expatriates do not alter these legal requirements.
Legislator headnote
AI generatedArticle 40(1) of the Citizenship Act; Article 42(2) of the Administrative Disputes Act: Citizenship under Article 40(1) of the Citizenship Act is exclusively granted to citizens of the former republic who had a registered permanent residence in Slovenia on December 23, 1990, and actually resided there; failure to meet any single condition precludes acquisition of citizenship.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Tožba se zavrne.
[JEDRO]
Tožnica, ki ni bila stalno prijavljena v Sloveniji 23.12.1990, ne more pridobiti državljanstva Republike Slovenije.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano odločbo tožena stranka ni ugodila tožničini vlogi za pridobitev državljanstva na podlagi 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 30/91-I), ker je ugotovila, da na dan 23.12.1990 ni imela prijavljenega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji.
V tožbi tožnica navaja, da se je rodila v Republiki Sloveniji, kjer je tudi obiskovala osnovno in srednjo šolo. Ker ni dobila zaposlitve v Sloveniji, se je zaposlila v Zagrebu in se seveda morala tudi tam prijaviti. Opozarja, da zdomcem, zaposlenim v zapadnih državah, ni bilo potrebno odjaviti stalnega prebivališča v Sloveniji, zato golo dejstvo, da na dan 23.12.1990 ni imela stalnega prebivališča v Sloveniji, ne more biti razlog za zavrnitev njene vloge. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.
V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da tožnica ne izpolnjuje dveh pogojev za pridobitev državljanstva po 1. odstavku 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije, ker dejansko ne živi v Sloveniji in na dan 23.12.1990 v Sloveniji tudi ni imela prijavljenega stalnega prebivališča, na kar je bila izrecno opozorjena že ob vložitvi vloge. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne. Tožba ni utemeljena.
V stvari gre za pridobitev državljanstva na podlagi 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDS), po katerem pridobi slovensko državljanstvo državljan druge republike, ki je imel na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije dne 23.12.1990 prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji in tukaj tudi dejansko živi, če vloži vlogo za pridobitev državljanstva v šestih mesecih od uveljavitve zakona. Če katerikoli od navedenih pogojev ni podan, državljanstva Republike Slovenije na tej pravni podlagi ni mogoče pridobiti. Zato ni utemeljen tožbeni ugovor, da tožena stranka dejstva o neprijavljenem stalnem prebivališču ne bi smela upoštevati. Primerjava z zdomci ne more vplivati na odločitev o stvari; sicer pa tudi za zdomce veljajo enaki pogoji. Če le eden od navedenih pogojev ni izpolnjen, je to ovira za pridobitev državljanstva na navedeni pravni podlagi.
Izpodbijana odločba je po presoji sodišča zakonita. Zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 1/91-I).