Appeal against second-instance ruling in retrial procedure dismissed due to claim value under 1 million SIT. Appeal against hypothetical final judgment would be inadmissible.

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Revizija proti sklepu, izdanem po postopku obnove postopka ni dovoljena, ker ni bila dovoljena zoper pravnomočno sodbo iz rednega postopka, če bi do nje prišlo. Nobeden izmed zahtevkov, ki se opirajo na različno dejansko in pravno podlago, namreč ne presega 1.000.000 SIT.

[OBRAZLOŽITEV]

V tej pravdni zadevi je prvostopenjsko sodišče s sklepom opr. št. P 205/93-23 z dne 29.10.1999 ustavilo pravdni postopek, ker po nastopu mirovanja postopka nobena stranka ni predlagala nadaljevanja postopka.

Dne 6.3.2003 je prvi tožnik Z. D. vložil predlog za obnovo postopka, dne 2.11.2004 pa je po pooblaščencu vložil popravljen predlog za obnovo postopka.

Sodišče prve stopnje je predlog za obnovo postopka zavrglo. Sodišče druge stopnje je pritožbo prvega tožnika zavrnilo in prvostopenjski sklep potrdilo.

Proti sklepu sodišča druge stopnje je prvi tožnik vložil revizijo. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3, Ur. l. RS št. 73/2007) je bila revizija vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni dovoljena.

Zmotno je stališče revizije, da je treba glede dovoljenosti revizije v povezavi z vrednostjo spora uporabiti ZPP, veljaven do leta 1999, ker se je pravda začela v letu 1993. Uporaba ZPP/77 namreč ne pride v poštev glede na prehodno določbo prvega odstavka 498. člena ZPP. Po tej določbi je odločilen datum končanja postopka pred sodiščem prve stopnje. Ker se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal z ustavitvijo pravdnega postopka s sklepom z dne 29.10.1999, to je po uveljavitvi ZPP, ki je pričel veljati 14.7.1999, se ves nadaljnji postopek obravnava po določbah ZPP. Zato se tudi glede dovoljenosti revizije uporabljajo določbe ZPP. Tako je potrebno upoštevati določbo drugega odstavka 367. člena ZPP, da je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 SIT.

V tem postopku gre za revizijo proti sklepu sodišča druge stopnje, izdanem v postopku obnove postopka. Ker gre za revizijo proti sklepu, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, je revizija dovoljena (prvi odstavek 384. člena ZPP) z omejitvijo iz drugega odstavka 384. člena ZPP. Revizija ni dovoljena, če ne bi bila dovoljena zoper pravnomočno sodbo iz rednega postopka, če bi do nje prišlo (drugi in tretji odstavek 367. člena ZPP).

Revizijsko sodišče je zato ugotavljalo, ali bi bila dovoljena revizija proti sodbi v rednem postopku, izdani na podlagi tožnikovega tožbenega zahtevka (list. št. 9 in 17). Ugotovilo je, da je tožnik v tožbi zoper toženo stranko uveljavljal več zahtevkov, ki so se opirali na različno dejansko in pravno podlago. Za zahtevek na odpoved najemne pogodbe je tožnik v tožbi navedel vrednost spornega predmeta 100.000 SIT. Nadaljnji zahtevek za plačilo najemnine za poslovni prostor in za plačilo odškodnine za uporabo poslovnega prostora je znašal 10.500 DEM. Tožnik je zahteval plačilo tolarske protivrednosti navedenega zneska. V tem primeru gre za denarno terjatev, pri kateri je vrednost spornega predmeta že v naprej objektivno določena, zato se vrednost spornega predmeta presoja po tečaju ob vložitvi tožbe, kar je ustaljeno stališče sodne prakse (primerjaj sklepe VS RS III Ips 21/2002, II Ips 70/2002, II Ips 382/2002). Tožbeni zahtevek za plačilo tolarske protivrednosti 10.500 DEM je tožnik postavil v pripravljalnem spisu z dne 1.4.1994 in po takratnem tečaju Banke Slovenije (1 DEM je 78,5325 SIT) znaša vrednost tega zahtevka 824.591 SIT. Tožnik je nadalje vtoževal plačilo fakture P. L. v znesku 57.753,10 SIT in stroške izvršilnega postopka v višini 2.480 SIT. Vtoževal je še plačilo zneska 25.156 SIT za porabo vode in tolarsko protivrednost 600 DEM oziroma 47.119,05 SIT za popravilo aparata za kavo in končno plačilo neplačanega zneska po fakturi za I. A. v znesku 32.550 SIT. Ker imajo vsi navedeni tožbeni zahtevki različno podlago, je za ugotovitev pravice do revizije potrebno upoštevati vrednost vsakega posameznega zahtevka, pri čemer se obresti in druge postranske terjatve ne upoštevajo (41. člen ZPP v zvezi z 39. členom ZPP). Ker vrednost spornega predmeta za nobenega od zahtevkov ne presega 1.000.000 SIT, revizija proti sodbi, izdani na podlagi tožnikove tožbe, ne bi bila dovoljena, kar pomeni, da revizija ni dovoljena proti sklepu, izdanem v zvezi s predlogom za obnovo postopka (drugi odstavek 384. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 367. člena ZPP). Nedovoljeno revizijo je zato revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP).