Administrative court dismisses appeal against order to remove canopy after investor continued work despite stop order.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Odstranitev nadstrešnice s tendo, ker je investitor kljub ustavitveni odločbi z deli nadaljeval.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo z dne 14.1.1992, s katero je urbanistični inšpektor odločil, da mora tožnica v roku 5 dni po prejemu odločbe odstraniti nadstrešnico - tendo na, tlorisnih dimenzij 6,00 x 11,00, sestavljeno iz treh nosilnih stebrov profila 6 x 6 cm s štirimi konzolami, dolžine 6,00 m, pritrjenimi v fasado objekta z vijaki in višine ob fasadi 3,00 m na zahodni strani ob cesti pa 2,40 m, ki jo je postavila na zemljišču s parc. št. 202/1, 202/2 ob sev. zah. vogalu objekta ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške. V obrazložitvi odločbe se tožena stranka sklicuje na 3. odstavek 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor in ugotavlja, da je izrečeni inšpekcijski ukrep zakonit. Ne sicer zato, ker tožnica ne bi zaprosila za ustrezno dovoljenje, ampak zato, ker je po prejemu odločbe o ustavitvi del z dne 28.3.1991 z deli nadaljevala, kar je bilo ugotovljeno na kraju samem 6.5.1991. Glede na pritožbene ugovore tožena stranka še navaja, da ni pomembno, če se objekt vklaplja v okolje in je potreben zaradi turistične ponudbe Ljubljane. Na določnost izreka odločbe prve stopnje po mnenju tožene stranke ne vpliva okoliščina, če ima tenda dejansko nekoliko drugačne dimenzije, kot jih navaja odločba prve stopnje, ki povzema podatke iz zapisnikov o ogledu z dne 11.2.1992 in o tožničinem zaslišanju z dne 27.3.1991 ter tožničine priglasitve pri pristojnem organu občine ker obravnavani objekt s tendo ni določen samo z dimenzijami, ampak situacijsko s točno določeno lego.

V tožbi tožnica navaja, da gre v danem primeru za nadstrešnico, ki je postavljena samo na zahodnem delu stavbe in ne na severni strani stavbe, kjer so drugi objekti, ki imajo prav tako urejene nadstrešnice in kamor lokal tožeče stranke in njenega moža ne seže. Kolikor ji je znano, stoji stavba samo na eni parceli in ne na večih, kot zmotno upošteva izpodbijana odločba. Sama nadstrešnica je postavljena tako, da zajema samo prostor 6,6 m x 9,9 m in ne večje površine. Sicer pa meni, da bi morala urbanistična inšepkcija upoštevati, da si je z nakupom lokala pridobila trajno pravico do souporabe sorazmernega dela funkcionalnega zemljišča, na katerem ima vrtne mizice in stole ter da skupnost stanovalcev nima v zvezi z nadstrešnico nobenih pripomb. Tudi sicer meni, da nadstrešnica, ki nudi obiskovalcem prijetno zatočišče v primeru kakršnegakoli vremena, koristi turistični ponudbi mesta. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri svoji odločitvi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločba temelji na določbi 3. odstavka 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90), po kateri izda organ urbanistične inšpekcije odločbo o odstranitvi objekta, če ugotovi, da se investitor ni ravnal po odločbi o ustavitvi gradnje in brez odločbe o dovolitvi priglašenih del gradi naprej ali v roku enega meseca za izdajo take odločbe sploh ne zaprosi. Medtem ko je inšpekcijski organ prve stopnje v obrazložitvi svoje odločbe navedel, da tožnica v zakonitem roku ni zaprosila za izdajo odločbe v dovolitvi priglašenih del, za kar ni imel podlage v predloženih upravnih spisih, tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno ugotavlja, da ima odločba prve stopnje dejansko podlago v ravnanju tožnice, ki je kljub ustavitveni odločbi z dne 28.3.1991 z deli nadaljevala. Navedeno dejansko stanje niti sporno ni in ga tožnica v pritožbi izrecno priznava. Ne morejo pa vplivati na odločitev o stvari okoliščine, na katere tožnica opozarja v tožbi. Kolikor navajane okoliščine kažejo na nepravilno označbo nadstrešnice, ki jo mora tožnica odstraniti, se sodišče strinja z mnenjem tožene stranke, da na določnost izreka odločbe prve stopnje ne vpliva zatrjevana manjša dimenzija nadstrešnice ali označba lege ob severozahodnem vogalu, ker je nadstrešnica označena tudi z lego ob fasadi "3,00 m na zah. strani" in je jasno, da gre za nadstrešek s tendo pred tožničinim lokalom, označba parcelnih številk, na katero tožnica v upravnem postopku niti opozarjala ni, pa se ne nanaša samo na stavbo, ampak na prostor pred njo.

Izpodbijana odločba je po presoji sodišča zakonita, zato tožnica s tožbo ni mogla uspeti. Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis skladno s 1. odst. 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).