Administrative court dismisses citizenship claim where applicant lives abroad despite registered residence.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Administrative Court of Slovenia dismissed the citizen's lawsuit challenging the rejection of his naturalization application. Although the applicant registered his permanent residence in Slovenia during the 1990 plebiscite, he resided in Switzerland for over two decades while only visiting his family in Slovenia occasionally. The court ruled that the statutory requirement for actual residence in Slovenia was not met, rendering the administrative decision lawful and the appeal unfounded.
Legislator headnote
AI generated40. člen Zakona o državljanstvu Republike Slovenije; 42. člen Zakona o upravnih sporih: A citizen of another republic who registered permanent residence in Slovenia on the day of the plebiscite acquires Slovenian citizenship only if they actually reside there; mere registration without factual residence does not satisfy the statutory conditions.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Tožba se zavrne.
[JEDRO]
Tožnik živi v Švici in ne izpolnjuje pogoja za pridobitev državljanstva RS.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano odločbo tožena stranka ni ugodila prošnji tožnika, državljana Republike Srbije, za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Ugotovila je, da je tožnik sicer imel ob prebiscitu prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, vendar tu ne živi. Zato ne izpolnjuje enega od temeljnih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije po 40. členu citiranega zakona.
Tožnik v tožbi navaja, da je bilo določilo 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije uporabljeno preveč togo. V Sloveniji živi že 23 let, začasno pa je zaposlen v Švici. V Sloveniji ima ženo in dva otroka, ki jih obiskuje vsaj enkrat mesečno po par dni. Lahko se torej smatra, da v Sloveniji stalno živi, istočasno pa dela v Švici. Tožnik predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče zavrne tožbo kot neutemeljeno.
Tožba ni utemeljena.
Po določbi 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91 in 38/92) državljan druge republike, ki je imel na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije dne 23.12.1990 prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in tukaj tudi dejansko živi, pridobi državljanstvo Republike Slovenije, če v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona vloži vlogo pri za notranje zadeve pristojnemu upravnemu organu občine, na območju katere ima stalno prebivališče.
S tem, da je tožnik zaposlen v Švici in tam dejansko živi, ne izpolnjuje enega od pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije po 40. členu zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Iz upravnih spisov je razvidno, da je tožnik v Švici že od leta 1976. Dejstvo, da njegova žena in oba otroka živita v Sloveniji, ne more vplivati na zakonitost izpodbijane odločbe.
Izpodbijana odločba je pravilna in zakonita, zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je sodišče uporabilo kot republiški predpis po 1. odstavku 4. člena ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvistnoti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).