Sodba U 418/92-7 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za malo gospodarstvo, Ljubljana z dne 10.5.1992 odpravi.

[JEDRO]

Z odločbo o uporabi dislociranega poslovnega prostora se lahko dovoli uporaba poslovnega prostora le za opravljanje dejavnosti, v okviru obrtnega dovoljenja.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Sekretariata za gospodarstvo in družbene dejavnosti občine z dne 5.3.1992, s katero je navedeni upravni organ ... dovolil uporabo poslovnih prostorov v Ljubljani zaradi ustanovitve ločenega poslovnega prostora za opravljanje gospodarske dejavnosti "avtopralnice in avtokozmetike". V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ugotavlja, da je prvostopni upravni organ pravilno uporabil materialni zakon, to je 13. člen obrtnega zakona ter da glede lastništva poslovnih prostorov prvostopni organ pravilno ugotavlja, da so poslovni prostori izključna last najemodajalca, zato soglasje tožnika ni potrebno.

Tožnik v tožbi navaja, da je obrazložitev tožene stranke pavšalna in ne odgovori na pritožbene navedbe. Tožnik zatrjuje, da je solastnik poslovnih prostorov, zato ni mogoča uporaba poslovnih prostorov brez njegovega soglasja, kar ugotavlja tudi prvostopni upravni organ v zapisniku z dne 26.2.1992. V nasprotju s tem pa prvostopni organ v odločbi ugotavlja, da so poslovni prostori na ... št.10 last tožnika, kar utemeljuje s tem, da se tožniku za poslovni prostor na ... št.10 ne odmerja davek od dohodka iz premoženja. Tožnik zatrjuje, da je bil prvostopni upravni organ zaveden. Predmet najemne pogodbe so namreč poslovni prostori v stavbi ... št.10a, dovoljenje za uporabo poslovnih prostorov pa se nanaša na poslovne prostore v stavbi ...št.10, v kateri se poslovni prostori dejansko nahajajo. Gre za kletne prostore v stavbi ... št.10, katerih solastnik je tožnik in ki so bili brez ustreznih dovoljenj adaptirani v poslovne prostore. Tožnik v tožbi še navaja, da je bivanje v stanovanju, ki se nahaja nad poslovnimi prostori in katerega lastnik je, zaradi negativih vplivov dejavnosti avtopralnice (hrup, vlaga, smrad) nevzdržno.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov njene obrazložitve in predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Izpodbijano odločbo je bilo odpraviti iz naslednjih razlogov:

Prvostopni upravni organ je na vlogo ... z dne 9.1.1992, s katero je ta zahteval izdajo odločbe o ustreznosti poslovnih prostorov na ... št.8 v Ljubljani, izdal odločbo, da se mu dovoli uporaba poslovnih prostorov v Ljubljani, ... št.10, zaradi ustanovitve ločenega poslovnega prostora za opravljanje gospodarske dejavnosti "avtopralnica in avtokozmetika". Navedeno odločbo je prvostopni upravni organ izdal na podlagi 4. odstavka 13. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 35/88 in 24/89).

Navedena določba obrtnega zakona predvideva izdajo odločbe, s katero se samostojnemu obrtniku izda dovoljenje za uporabo poslovnega prostora izven občine, v kateri ima samostojni obrtnik sedež obratovalnice. Odločbo izda upravni organ občine, v kateri je dislocirani poslovni prostor in o tem obvesti občino, v kateri je sedež obratovalnice. Po tej določbi bi prvostopni upravni organ lahko ... dovolil uporabo poslovnega prostora le za opravljanje dejavnosti, za katero ima ... obrtno dovoljenje občine Ljubljana Vič Rudnik - montaža in demontaža ter manjša popravila raznega pohištva, oken in vrat, ne pa tudi za opravljanje dejavnosti avtopralnica in avtokozmetika, ker za opravljanje te dejavnosti nima obrtnega dovoljenja. Že zaradi tega je prvostopna odločba nezakonita.

Ne glede na navedeno pa sodišče ugotavlja, da iz vloge ... niti ne izhaja, da je le-ta zahteval izdajo odločbe o uporabi dislociranih poslovnih prostorov. V vlogi z dne 9.1.1992 namreč navaja, da želi inšpekcijski pregled poslovnih prostorov ter izdajo odločbe o ustreznosti poslovnih prostorov. Ne samo, da izvedba inšpekcijskega pregleda sama zase ni stvar upravnega organa, na katerega je bila vloga naslovljena, tudi ugotavljanje ustreznosti poslovnega prostora zaradi izvajanja obrtne dejavnosti v obrtnem zakonu niti v kakem drugem zakonu ni urejeno kot samostojna upravna stvar. Ustreznost poslovnega prostora za opravljanje obrtne dejavnosti se ugotavlja kot dejansko stanje v postopku za izdajo oziroma za razširitev obrtnega dovoljenja in tudi v postopku za izdajo dovoljenja za uporabo dislociranega poslovnega prostora. Ker pa je prvostopni upravni organ o navedeni vlogi odločil z odločbo na podlagi določbe 4. odst. 13. člena obrtnega zakona, pri čemer tudi sicer ta odločba ni v skladu z navedeno zakonsko določbo, je prvostopna odločba nezakonita in bi jo morala odpraviti že tožena stranka, pa je ni. Glede na to je nezakonita tudi odločba tožene stranke, pri čemer se sodišče ni spuščalo v presojo utemeljenosti tožbenih navedb. Izpodbijano odločbo je sodišče odpravilo na podlagi 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odst. 4. člena ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).