Appeal against a jurisdictional dismissal ruling is inadmissible because it does not terminate the proceedings.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the appeal filed against the appellate court's decision confirming the first instance court's ruling that the case was not substantively competent. The appellant argued for a substantive judgment based on a social security agreement but failed to provide specific grounds for the appeal. The court determined that since the first instance court's decision on lack of jurisdiction does not conclude the proceedings, an appeal under Article 384(3) of the Code of Civil Procedure is not permitted.
Legislator headnote
AI generatedArticle 384(3) of the Code of Civil Procedure; An appeal is not admissible against a ruling that a court is not substantively competent if such ruling does not terminate the proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrne.
[JEDRO]
Revizija proti sklepu pritožbenega sodišča, s katerim je potrjen sklep sodišča prve stopnje, da ni stvarno pristojno, ni dovoljena.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje se je v tej zadevi izreklo za stvarno nepristojno. Sodišče druge stopnje je pritožbo proti temu sklepu zavrnilo in sklep potrdilo. Tožeča stranka je proti temu sklepu vložila revizijo, ki jo je sodišče prve stopnje zavrglo, saj ne gre za sklep, s katerim bi se postopek končal. Pritožbeno sodišče je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sklep potrdilo.
Proti temu sklepu vlaga revizijo tožeča stranka. V njej ne navaja revizijskega razloga. Sodišču predlaga, naj revizijo sprejme in "predmet vrne prvostopenjskemu sodišču, zaradi postopanja v skladu s Sporazumom in prinašanjem meritornega odloka sprejemanjem tožbenega zahtevka nemške bolniške blagajne kot tožilca v celosti.". Navaja, da iz "spodbitega odloka ni razvidno, na kateri podlagi je sodišče prineslo spodbiti sklep" dalje govori o sporazumu med SFRJ in ZRN o socialnem zavarovanju. Iz besedila večinoma nerazumljive revizije je razvidno, da se revident zavzema, da bi bila v tej zadevi izdana sodba.
Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila ter dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.
Revizija je dovoljena, ni pa utemeljena.
Revizija v obravnavani zadevi je dovoljena na podlagi tretjega odstavka 384. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS št. 73/2007; ZPP-UPB3; v nadaljevanju ZPP), ki določa, da je revizija vselej dovoljena proti sklepu, s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo sklep sodišča prve stopnje o zavrženju revizije.
Revizijsko sodišče uvodoma ugotavlja, da revizijo vlaga tožeča stranka po tujem (srbskem) odvetniku. Vendar pa to v obravnavani zadevi za dovoljenost revizije ni ovira, saj je bila tožba vložena še pred uveljavitvijo ZPP iz leta 1999 ter še celo pred uveljavitvijo Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977 (Ur. list SFRJ št. 4/77 in nasl.). Določba o omejeni postulacijski sposobnosti se zato ne uporablja (prvi odstavek 499. člena ZPP).
Presoja nižjih sodišč, da sklep, s katerim se je sodišče izreklo za stvarno nepristojno, ni sklep, s katerim bi se postopek končal, je pravilna. Čim pa je tako, je pravilen tudi procesnopravni sklep, da revizija ni dovoljena (prim. prvi odstavek 384. člen ZPP). Tisto, kar navaja revizija, s tem edinim relevantnim vprašanjem za dovoljenost revizije (tj. uporabo 384. člena ZPP) nima nikakršne zveze.
Neutemeljeno revizijo je zato revizijsko sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).