Appeal dismissed because late value change of claim does not justify review under transitional ZPP rules.

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

V skladu s prehodnimi določbami novega ZPP se v postopkih, v katerih je bila tožba vložena pred njegovo uveljavitvijo uporablja novi ZPP, uporaba katerega velja za vse določbe razen izjem iz 499. člena. Velja tudi za vprašanje dovoljenosti revizije, saj novi zakon ni sledil zgledu novel prejšnjega zakona, ki so v prehodnih določbah posebej uredile vprašanje dovoljenosti revizije zaradi sprememb denarnih zneskov v zakonu. Poznejše prepozno spreminjanje vrednosti spornega predmeta ob nespremenjenem zahtevku ne more biti upoštevno.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je o zahtevku tožnice za ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju pravdnih strank odločilo tako, kot je to razvidno iz izreka prvostopenjske sodbe, sodišče druge stopnje pa je toženčevo pritožbo s sodbo v pretežnem delu zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (sklep sodišča druge stopnje o delni razveljavitvi prvostopenjske sodbe se nanaša le na dve umetniški sliki).

Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženec vložil revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sodb sodišč obeh stopenj in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 36/2004 - uradno prečiščeno besedilo) vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni dovoljena.

Tožnica je vložila tožbo z zahtevkom za ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju pravdnih strank kot razvezanih zakoncev dne 8.10.1993 - to je še v času veljavnosti Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977 (ZPP/77). Ta zakon je bil razveljavljen z uveljavitvijo novega ZPP (Uradni list RS, št. 26/99) dne 14.7.1999 (503. člen). V tej zadevi je sodišče prve stopnje izdalo sodbo 10.4.2003 in je v skladu s prehodnimi določbami tudi samo že moralo uporabiti novi ZPP (drugi odstavek 498. člena), uporaba katerega velja za vse njegove določbe razen izjem iz 499. člena. Velja tudi za vprašanje dovoljenosti revizije, saj novi zakon ni sledil zgledu novel prejšnjega zakona, ki so v prehodnih določbah posebej uredile vprašanje dovoljenosti revizije zaradi sprememb denarnih zneskov v zakonu.

Procesna predpostavka za dovoljenost revizije je med drugim tudi vrednost revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne sodbe. Ta vrednost mora v premoženjskih sporih po drugem odstavku 367. člena ZPP presegati 1.000.000 SIT. Spor zaradi ugotovitve obsega in deležev na skupnem premoženju je premoženjski spor.

V tej zadevi je tožeča stranka v tožbi ocenila vrednost spora z zneskom 150.000 SIT. Taki oceni bi tožena stranka v odgovoru na tožbo ali na prvem naroku v okoliščinah iz tretjega odstavka 40. člena tedaj veljavnega ZPP/77 lahko ugovarjala, vendar tega ni storila (temveč je v tožbi ocenjeno vrednost spora v odgovoru na tožbo tudi sama izrecno sprejela - list. št. 12 spisa). Glede na določbo tretjega odstavka 40. člena prej veljavnega ZPP/77 in tretjega odstavka 44. člena sedaj veljavnega ZPP poznejše prepozno spreminjanje označbe vrednosti spornega predmeta ob nespremenjenem zahtevku le "kot prenizke" (list. št. 95 in 175) ne more biti upoštevno, kar je pravdnim strankam pojasnilo že Višje sodišče v Ljubljani v obrazložitvi sklepa z dne 11.2.1998, opr. št. R 20/98, s katerim je odločilo o sporu o pristojnosti. Zato ocena vrednosti spora v tožbi veže tudi revizijsko sodišče (drugi odstavek 186. člena ZPP/77 oziroma sedaj drugi odstavek 180. člena ZPP). Ker znesek 150.000 SIT ne presega mejnega zneska iz drugega odstavka 367. člena ZPP, revizija ni dovoljena in jo je zato bilo treba na podlagi določbe 377. člena istega zakona zavreči.