Supreme Court transfers jurisdiction to ensure public perception of judicial impartiality when allegations exist.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia transferred jurisdiction from the Maribor District Court to the Celje District Court to address concerns about judicial impartiality. The plaintiff alleged improper conduct by the Maribor court, which argued that its involvement would create a reasonable doubt in the public's mind regarding its neutrality. The court ruled that while actual impartiality is key, the appearance of impartiality is equally vital under constitutional law, necessitating a transfer to preserve public trust.
Legislator headnote
AI generatedArticle 23 of the Constitution of the Republic of Slovenia; Article 67 of the Act on Civil Procedure: When allegations of improper conduct by judges of a court suggest a reasonable doubt in the public's mind regarding the court's neutrality, the court may transfer jurisdiction to another competent court to ensure the appearance of impartiality.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Za odločanje v tej zadevi se določi Okrožno sodišče v Celju.
[JEDRO]
Če bi v zadevi odločalo pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki so v pogostih stikih s sodniki, ki se jim očita protipravno ravnanje, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v precepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
[OBRAZLOŽITEV]
Tožeča stranka v odškodninski tožbi z dne 5.6.2002 zatrjuje nepravilno in protipravno ravnanje sodnih organov, in sicer Okrožnega sodišča v Mariboru. Stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru predlaga prenos pristojnosti za odločanje v zadevi na drugo stvarno pristojno sodišče, saj bi opredeljevanje v zadevi tistega sodišča, ki ga zadevajo očitki, lahko vzbudilo dvom o njegovi nepristranskosti.
Predlog je utemeljen.
Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh, kot tudi zaupanje strank v nepristransko sojenje v konkretni zadevi.
Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravice do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/07 - ur. p. b., ZPP). Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj, in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi s strani tožeče stranke zatrjevana okoliščina o protipravnem ravnanju Okrožnega sodišča v Mariboru. Če bi v zadevi odločalo to sodišče kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki so v pogostih stikih s sodniki, ki se jim očita protipravno ravnanje, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v precepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
Ker uveljavljene okoliščine utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče za odločanje v zadevi določilo Okrožno sodišče v Celju.