Appeal dismissed; corrective order system does not allow substantive changes to final judgments.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court rejected the appellant's appeal against a decision refusing a corrective order in an enforcement proceeding. The appellant argued that a subsequent legislative clarification required the court to retroactively amend its original judgment to align with the new law. The court held that the corrective order system under Article 328 of the Civil Procedure Act is strictly limited to technical errors and cannot be used to alter substantive rights or decision content.
Legislator headnote
AI generatedArticle 328 of the Civil Procedure Act; The corrective order system is limited to technical errors and cannot be used to substantively change the content of a final judgment or alter the rights and obligations of the parties.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Institut poprave sodbe oziroma sklepa ne sodi v sistem pravnih sredstev. Pritožnik neutemeljeno skuša pod krinko popravnega sklepa doseči spremembo sodne odločbe.
[OBRAZLOŽITEV]
Upnik je v obravnavani zadevi pritožbenemu sodišču v izvršilnem postopku predlagal, naj s popravnim sklepom uskladi svojo odločbo s kasnejšo spremembo Obligacijskega zakonika.
Višje sodišče je njegov predlog zavrnilo in v razlogih pojasnilo, da ne gre za nikakršno napako v imenih ali številkah ali za drugo očitno pisno ali računsko pomoto.
Proti sklepu se pritožuje upnik. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni in predlogu za izdajo popravnega sklepa ugodi, podrejeno pa, naj ga razveljavi in zadevo vrne višjemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da gre v predmetnem primeru za dokaj specifično situacijo, saj naj bi v slovenski sodni praksi ne bili pogosti primeri, ko odločbe ustavnega sodišča veljajo za nazaj ter nato zakonodajalec z izdajo dodatnega člena k neki zakonski določbi pojasni, naj kaj se je prvotna določba nanašala. Dejansko ni šlo za neko napako v imenih in številkah, niti za pogoje, katere je zakonodajalec predvidel za izdajo dopolnilne sodne odločbe. Pritožnik še navaja, da bi, če bi bilo obstala takšna odločitev, kot je sedaj, kršeno načelo enakega varstva pravic.
Pritožba ni utemeljena.
Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS št. 26/99 - Uradni list RS, št.43/2006; ZPP) v 328. členu določa, da lahko predsednik senata kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom. Določba je namenjena odpravi tehničnih pomanjkljivosti, nikakor pa ne vsebinskemu spreminjanju prvotne odločbe. S popravo sodbe ali sklepa nikakor ni mogoče posegati v odločitev o pravicah in dolžnostih strank. Če bi bilo drugače, bi takšno pravilo trčilo ob temeljne institute procesnega prava - predvsem tudi ob institut pravnomočnosti. Odpravi vsebinskih napak je namreč namenjen sistem pravnih sredstev. Poprava sodbe ali sklepa ne sodi v sistem pravnih sredstev.
Pritožnik skuša doseči prav to - spremembo sodne odločbe pod krinko popravnega sklepa. To priznava tudi sam. Vrhovno sodišče pa lahko na takšne pritožbene navedbe odgovori le, da to seveda ni mogoče ter da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP).