Slovenian Supreme Court dismisses appeal for failure to specify value of disputed part of final judgment.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the appellant's review against the final judgment in a property dispute. The appellant argued the plaintiff should pay usage fees for land, while the defendant contended the claim was time-barred. The court rejected the appeal because the review was incomplete, failing to specify the monetary value of the disputed portion of the judgment required by law.
Legislator headnote
AI generated377. člen ZPP; In property disputes, a review is permitted only if the value of the disputed part of the final judgment exceeds the statutory threshold, requiring the review submissions to explicitly define this value when the judgment is not challenged in its entirety.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
V premoženjskih sporih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (prej 1.000.000 SIT). V revizijskih navedbah mora biti zato (kadar je očitno, da se sodba pritožbenega sodišča ne izpodbija v celoti) opredeljena vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožnica je s tožbo zahtevala od toženke odškodnino za zemljišče, na katerem je toženka zgradila lokalno cesto, v višini ocenjene vrednosti zemljišča.
2.Sodišče prve stopnje je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku in tožnici prisodilo znesek 1.049.323 SIT. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo toženke proti prvostopenjski sodbi.
3.Toženka je vložila revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Stališče revidentke je, da je tožnica še vedno lastnica spornih nepremičnin, res pa je, da toženka zemljišče uporablja "za potrebe cestišča". Zato bi bila tožnica upravičena, da ji toženka plača "uporabnino", ta pa je očitno manjša od prisojene odškodnine. Glede prisojene odškodnine naj bi bilo podano tudi zastaranje terjatve, ker je bilo zemljišče odvzeto iz tožničine posesti "že nekaj let prej, preden je bil sprejet sklep sveta z dne 7.10.1998".
4.Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožnici, ta pa na revizijo ni odgovorila.
5.Revizija je nepopolna.
6.V premoženjskih sporih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (prej 1.000.000 SIT)(1). V revizijskih navedbah mora biti zato (kadar je očitno, da se sodba pritožbenega sodišča ne izpodbija v celoti) opredeljena vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe. S tem v zvezi je treba upoštevati, da revidentka tožnici priznava odškodnino v obliki "uporabnine" za sporno zemljišče, glede katerega toženka posebej izpostavlja, da je v tožničini lasti. Povsem očitno je tudi, da se ugovor zastaranja ne nanaša na uporabnino, saj zastaranje uporabnine načeloma ni povezano s časom odvzema posesti.(2) Višina uporabnine v reviziji ni zneskovno opredeljena in zato tudi ni določena vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe.
7.Revizijsko sodišče je zavrglo nepopolno revizijo na podlagi 377. člena ZPP. V odločitvi je implicirana tudi zavrnitev revidentkinega predloga za povrnitev revizijskih stroškov.
Op. št. (1): Primerjaj določbe drugega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Op. št. (2): Primerjaj določbe prvega odstavka 372. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR.