Supreme Court dismisses appeal on non-material damage compensation for mental suffering and reduced life activity.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da pripada tožniku iz naslova nepremoženjske škode denarna odškodnina v znesku 36.340,00 EUR (14.000,00 EUR za telesne bolečine, 3.340,00 EUR za prestani strah, 2.500,00 EUR za duševne bolečine zaradi skaženosti in 16.500,00 EUR za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti). Ob upoštevanju valorizirane akontacije odškodnine je toženi stranki naložilo, da mora tožniku plačati še 14.406,50 EUR z zamudnimi obrestmi in ji povrniti 474,60 EUR stroškov postopka.

2. Tožnik pritožbe proti taki odločitvi sodišča prve stopnje ni vložil (v uvodu sodbe sodišča druge stopnje je očitno pomotoma navedeno, da se je v pritožbenem postopku odločalo o pritožbi tožeče stranke), pritožbi tožene stranke pa je sodišče druge stopnje delno ugodilo in odškodnino znižalo za 7.740,60 EUR (3.567,68 EUR za telesne bolečine in 4.172,92 EUR za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti).

Navedbe revidenta

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je vložil revizijo tožnik in v njej uveljavljal revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Zmotna uporaba materialnega prava je podana zato, ker je sodišče druge stopnje "napačno in minimalistično ocenilo intenziteto in trajanje bolečin in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem". To trditev revizija utemeljuje z obširnim povzemanjem izvedenskega mnenja. Pri odmeri odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je premalo upoštevano dejstvo, da je tožnik postal invalid že pri 49-tih letih. Njegovo zdravje je zaradi posledic poškodbe "ogroženo in podvrženo raznim nevarnostim oz. poškodbam". Navedbe pritožbenega sodišča, da "še lahko opravlja delo v službi in na kmetiji, ter da lahko hodi z ortopedskim čevljem brez bergel, so neprimerna, če ne že cinična". Avto lahko vozi le na krajše razdalje, traktorja pa sploh ne more voziti. Znižanje odškodnine v pritožbenem postopku zato ni bilo utemeljeno. Kršitev postopka pa je podana zato, ker sodišče druge stopnje "niti z eno besedo ni odgovorilo, zakaj ni upoštevalo tožnikovih navedb v odgovoru na pritožbo, zaradi česar njegove sodbe ni mogoče preizkusiti". Reviziji naj se tako ugodi, da bo pritožba tožene stranke zavrnjena.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revident uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava v zvezi z odločitvijo pritožbenega sodišča o obsegu pripadajočih mu denarnih odškodnin za prestane telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in poudarja okoliščine, ki bi ga po njegovem mnenju upravičevale do odškodnin, ki so mu bile iz teh naslovov prisojene v postopku pred sodiščem prve stopnje. V reviziji ponovno nanizana pravno relevantna dejstva, ki so bila ugotovljena v postopku pred sodiščem prve in druge stopnje, so okvir (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/07-UPB3 in 45/08 - ZPP) za revizijsko presojo, ali je v izpodbijani pravnomočni sodbi odmerjena nepremoženjska škoda v skladu z 179. in 182. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001 in nasl. - OZ) ter načeli individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine.

7. Načelo individualizacije višine odškodnine mora biti vselej upoštevano tako, da odmera odškodnin ni le odraz oškodovančevega individualnega vrednotesnja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca po naravi stvari zanj vselej poudarjeno neugodno. To načelo ima namreč korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki zahteva vrednotesnje ugotovljenih škodnih posledic za vsakič konkretno obravnavanega oškodovanca tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, saj je to pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanja odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je bilo to načelo ob odmeri odškodnine tožniku pravilno upoštevano, kar pokaže njena primerjava s prisojenimi odškodninami v tožnikovemu podobnih primerih. Revizijsko sodišče pri tem usmerja revidenta na odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in sicer II Ips 250/2000, II Ips 93/91 in II Ips 610/99, v katerih je bila odmerjena odškodnina za podobne škodne posledice, kot jih je utrpel revident.

8. Višina odmerjene odškodnine temelji na ugotovitvah v izvedenskem mnenju, izpovedbi tožnika ter medicinski dokumentaciji, pri čemer je sodišče glede na 179. in 182. člen OZ upoštevalo in pravno pravilno ovrednotilo tako utrpele poškodbe, bolečinsko obdobje, prestane neugodnosti v času zdravljenja, odražanje posledic škodnega dogodka v vsakdanjem življenju tožnika v smislu zmanjšanja življenjske aktivnosti, starost tožnika ob času škodnega dogodka, kot tudi vsa ostala dejstva, ki jih revizija ponovno poudarja.

9. Neutemeljena je tudi revizijska trditev, da je sodišče druge stopnje ravnalo v nasprotju z določbami ZPP, ker "ni niti z eno besedo odgovorilo, zakaj ni upoštevalo tožnikovih navedb v odgovoru na pritožbo".

10. Tožniku je bila pritožba nasprotne stranke vročena, in nanjo je smel odgovoriti (344. člen ZPP). Meje preizkusa sodbe prve stopnje so določene v 350. členu ZPP, v 360. členu ZPP pa je določeno, katere navedbe pritožbe mora sodišče druge stopnje presoditi v obrazložitvi svoje odločbe. Nobeden od omenjenih členov ZPP pa sodišču druge stopnje ne nalaga, da mora v obrazložitvi svoje odločbe presoditi tudi navedbe odgovora na pritožbo. Revizijska trditev, da je podana "bistvena kršitev določil pravdnega postopka, saj se sodba ne da preizkusiti", je zato očitno neutemeljena.

11. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niti razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba revizijo tožnika na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.