Supreme Court rejects jurisdiction transfer request citing lack of bias and procedural remedies.

Predloga se zavrneta.

[JEDRO]

Zatrjevane nepravilnosti v postopku same po sebi niso razlog za dvom v nepristranskost sodišča, kot tudi ne dolgotrajnost odločanja, saj lahko prizadeta stranka to uveljavlja v predvidenih pravnih sredstvih.

Takega dvoma ne utemeljuje niti sorodstveno razmerje nekdanjega pooblaščenca tožeče stranke s sedanjo predsednico pritožbenega sodišča, ker se ta okoliščina lahko uveljavlja in upošteva s predlogom za njeno izločitev.

[OBRAZLOŽITEV]

V pravdi zaradi ugotovitve obstoja služnostne pravice sta toženca najprej z vlogo z dne 23.6.2006 predlagala izločitev vseh sodnikov Okrajnega sodišča v Piranu in prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ker naj bi zaradi ugotovljenih nezakonitosti izgubila zaupanje v nepristranskost sodišča. O njunem ugovoru zoper izdano začasno odredbo že tri leta ni odločeno, pri pregledu spisa pa sta našla tri nepodpisane osnutke sklepov o zavrnitvi ugovora, čeprav sta v ugovoru navedla dejstva in predlagala dokaze. Če bi bila odločba izdana, bi imela vsaj možnost vložiti pritožbo. Poleg tega jima priglasitev stranske intervencije ni bila vročena v 30-ih dneh, temveč šele po dve letih in pol.

V vlogi z dne 15.3.2007 sta odgovorila na zahtevo sodišča, naj navedeta zakonski razlog za predlagani prenos pristojnosti. Pojasnila sta, da se bojita sojenja na tem sodišču, ker sta bila pri njem v kazenskem postopku obsojena in sta bila šele v pritožbenem postopku pri Višjem sodišču v Kopru oproščena. Glede na ravnanje predsednika pristojnega sodišča z njuno nadzorstveno pritožbo, ki je bilo po njunem mnenju očitno nezakonito, pa dodatno omenjata še vpliv predsednika na druge sodnike, kar ocenjujeta kot drug tehten razlog.

Po prejemu sklepa o njunem ugovoru proti začasni odredbi sta toženca z novo vlogo z dne 22.4.2007 ponovno vztrajala pri svojem predlogu, saj na pristranskost sodišča kaže dejstvo, da je potrebovalo skoraj štiri leta za odločitev o njunem ugovoru, poleg tega pa predlagata tudi prenos pristojnosti za odločanje na pritožbeni stopnji. Višje sodišče v Kopru je po nujnem mnenju "na nek način kontaminirano". Toženca imata in sta imela številne spore s tožečo stranko, pritožbeno sodišče pa je vedno odločilo v njuno škodo. Ker je prejšnji pooblaščenec tožeče stranke oziroma njene pravne prednice soprog sedanje predsednice pritožbenega sodišča, je povezava izkazana.

Predloga za prenos pristojnosti za odločanje v postopku na prvi in v postopku na drugi stopnji nista utemeljena.

Vrhovno sodišče lahko na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Povzeti razlogi v predlogih tožencev za prenos pristojnosti naj bi pomenili drug tehten razlog v smislu navedene zakonske določbe, vendar to niso. Zatrjevane nepravilnosti v prvi vlogi same po sebi niso razlog za dvom v nepristranskost sodišča, kot tudi ne dolgotrajnost odločanja, saj lahko prizadeta stranka to uveljavlja v predvidenih pravnih sredstvih (pritožbi zoper odločbo, nadzorstveni pritožbi itd.). Pavšalno zatrjevanje o vplivu predsednika sodišča na vse sodnike ni upoštevno, saj mora sodnik pri izvajanju svoje sodniške funkcije vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja (2. člen Zakona o sodniški službi) ter je vezan samo na ustavo in zakon (3. člen Zakona o sodiščih). Predsednik sodišča nima vpliva na sojenje v konkretni zadevi. Tudi neuspeh stranke v drugih postopkih ne pomeni drugega tehtnega razloga iz 67. člena ZPP. Sodišče vedno odloči v celoti ali delno v korist ene ali druge stranke, nezadovoljna stranka pa s svojim neuspehom ne more utemeljevati razumnega dvoma v nepristranskost sodišča. Takega dvoma ne utemeljuje niti sorodstveno razmerje nekdanjega pooblaščenca tožeče stranke s sedanjo predsednico pritožbenega sodišča, ker se ta okoliščina lahko uveljavlja in upošteva s predlogom za njeno izločitev. Zato je vrhovno sodišče zavrnilo neutemeljena predloga tožencev za prenos pristojnosti na drugo prvostopenjsko in drugostopenjsko sodišče.