Appeal allowed; court in child custody cases is not bound by specific claims and must address substantive issues.

Reviziji se ugodi, izpodbijani sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

[JEDRO]

Sodišče v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ni vezano na postavljene zahtevke (drugi odstavek 408. člena ZPP) - kar je obratno (namreč vezanost na zahtevek) bil v obravnavanem primeru nosilni argument za izpodbijano odločitev sodišča druge stopnje. Procesnopravno zmotno je stališče sodišča druge stopnje, da je bilo s sodbo sodišča prve stopnje odločeno o zahtevku, o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno.

[OBRAZLOŽITEV]

S sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 25.1.2005, opr. št. P 3207/2004-IV-18, s katero je bila razvezana zakonska zveza pravdnih strank, je bil njun mladoletni sin zaupan v varstvo in vzgojo materi (sedanji toženki), očetu (sedanjemu tožniku) pa naložena obveznost plačevanja preživnine za otroka. V tem delu je sodba postala pravnomočna s potrditvijo na drugi stopnji 20.7.2005.

Tožnik je nato 14.9.2005 vložil tožbo "na predodelitev" otroka v varstvo in vzgojo njemu, vključno s preživninskim zahtevkom, saj je zatrjeval spremenjene razmere, tožbeni zahtevek pa oblikoval tako, kot da bi šlo za prvo sodno odločanje o varstvu in vzgoji otroka in njegovem preživljanju - torej brez navedbe že obstoječe pravnomočne sodbe, ki naj bi bila spremenjena oziroma nadomeščena (o čemer pa so bile konkretizirane trditve ponudene v naraciji tožbe).

Sodišče prve stopnje je s sodbo meritorno odločilo o zahtevku tako, da ga je zavrnilo, sodišče druge stopnje pa je na podlagi tožnikove pritožbe s sklepom razveljavilo prvostopenjsko sodbo in tožbo zavrglo, ker je štelo, da je bilo odločeno o zahtevku, o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno; pojasnilo je, da bi tožnik lahko zahteval le spremembo pravnomočne odločbe, česar pa ni storil. Da sicer meri na spremembo, je razvidno le iz tožbenih navedb, sodišče pa je vezano na tožbeni zahtevek.

Zoper sklep sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo, v kateri očita pritožbenemu sodišču, da je s svojo odločitvijo kršilo oziroma napačno uporabilo določbo 12. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču druge stopnje v nov postopek.

Revizija je bila po 375. členu v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 do 43/2006) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija je utemeljena.

Po uveljavitvi noveliranega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. RS, št. 69/2004 - ZZZDR - UPB 1 z dne 24.6.2004) je procesnopravna podlaga za spremembo pravnomočne sodbe o varstvu in vzgoji ter preživljanju skupnega otroka pravdnih strank predvidena z določbo četrtega odstavka 421. člena ZPP, po kateri sodišče v takih primerih "izda novo odločbo". Sicer pa sodišče v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ni vezano na postavljene zahtevke (drugi odstavek 408. člena ZPP) - kar je obratno (namreč vezanost na zahtevek) bil v obravnavanem primeru nosilni argument za izpodbijano odločitev sodišča druge stopnje. To pomeni, da ne bi bilo nobenih ovir za to, da sodišče samo vnese v izrek sodbe odločbo, o spremembi katere je ali naj bi odločilo, saj tožbene navedbe vsebujejo vse potrebne podatke o tem, sodišče druge stopnje pa je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa tudi samo ugotovilo, da je iz tožbenih navedb razvidno, da tožnik "meri na spremembo odločbe, saj je zatrjeval, da so se razmere na toženkini strani, ki so vplivale na dodelitev otroka v varstvo in vzgojo njej, bistveno spremenile". Procesnopravno zmotno je torej stališče sodišča druge stopnje, da je bilo s sodbo sodišča prve stopnje odločeno o zahtevku, o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno - kar tožnik v reviziji smiselno vendarle uveljavlja z očitkom napačne uporabe določbe 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Posledica stališča sodišča druge stopnje pa je kršitev določbe drugega odstavka 354. člena ZPP s končnim učinkom nezakonitosti oziroma nepravilnosti izpodbijane odločitve (na drugi stopnji storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP kot revizijski razlog po 2. točki prvega odstavka 370. člena v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena istega zakona). To pa je na podlagi določbe prvega odstavka 379. člena v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP narekovalo razveljavitev izpodbijanega sklepa sodišča druge stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču v nov postopek.