Supreme Court dismisses appeal in inheritance case where paid-off property agreement excludes value from estate. Appeal rejected due to lack of procedural grounds and correct application of law.

Revizija se zavrne.

Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene revizijske stroške v znesku 337,09 EUR.

[JEDRO]

Ker sta tožnica in zapustnica glede stanovanja sklenili odplačno pogodbo, je pravilen zaključek, da se vrednost stanovanja tožnici ne vračuna v njen dedni delež.

[OBRAZLOŽITEV]

1. V zapuščinskem postopku je nastal spor med sodedinjami (zdaj pravdnimi strankami) o tem, ali se v tožničin dedni delež vračuna vrednost stanovanja - garsonjere v izmeri 29,93 m2, ... v Ljubljani (po javno dostopnih podatkih zemljiškega katastra in zemljiške knjige gre za nepremičnino parcela ...), kot sta zahtevali toženki ali se ji vrednost ne vračuna, kot je trdila tožnica, ker ni šlo za neodplačno razpolaganje zapustnice. Sodišče je prekinilo zapuščinsko obravnavo in napotilo tožnico na pravdo.

2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta tožnica in zapustnica V. M. 28. 8. 1994 sklenili odplačno pogodbo glede stanovanja, da torej ni šlo za neodplačno razpolaganje zapustnice. Nadalje je ugotovilo, da stanovanje ne spada v zapuščino po pokojni V. M.. Presodilo je, da se vrednost stanovanja tožnici ne vračuna v njen dedni delež oziroma se ne upošteva pri ugotavljanju obračunske vrednosti zapuščine.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

4. Zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo sta toženki vložili revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Trdita, da pritožbeno sodišče ni odgovorilo na njune navedbe, zato jih v celoti ponavljata. Ugotovitve pritožbenega sodišča nasprotujejo izvedenim dokazom, kar je absolutno bistvena kršitev določb postopka. Tožnica ni plačala kupnine. Vsaj delno jo je plačal tudi tožničin mož. zapustnica ni dobivala nege. Tožnica od zapustnice ni mogla pridobiti lastninske pravice, ki je zapustnica ni imela.

5. Tožnica v odgovoru na revizijo poudarja, da je tožena stranka dobesedno prepisala svojo pritožbo in da revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar je bil eden od pritožbenih razlogov.

6. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

7. Revizija ni utemeljena.

8. Ker revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja (glej tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS št. 73/2007, v nadaljevanju ZPP), so brez pomena vse tiste revizijske navedbe, ki gredo v tej smeri. Z revizijsko kritiko dejanskega stanja (da tožnica ni plačala kupnine, da mati ni dobivala nege) se zato revizijsko sodišče ni ukvarjalo.

9. Revizija je samostojno (izredno) pravno sredstvo s posebnim (in omejenim) obsegom izpodbijanja. Ker je njen predmet drugostopenjska sodba, se revidentki ne moreta uspešno sklicevati na svojo pritožbo, s katero sta izpodbijali sodbo prve stopnje (v konkretnem primeru gre na l. št. 119 do 124 za dobesedni prepis celotne pritožbe). V reviziji je treba argumente, ki naj bi jo utemeljili, vselej jasno in opredeljeno navesti. To velja še posebej za revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Revizijsko sodišče namreč po uradni dolžnosti pazi samo na pravilno uporabo materialnega prava.

10. Revizijsko sodišče je vezano na dejanske ugotovitve, da je tožnica plačala kupnino za stanovanje, ki ga je formalno odkupila zapustnica, in da je skrbela za zapustnico, jo negovala v času bolezni, ji finančno pomagala, zaradi česar sta 28. 8. 1994 tudi sklenili sporno "darilno" pogodbo. Po presoji revizijskega sodišča je pogodbo z 28. 8. 1994 med tožnico kot obdarjenko in zapustnico pravilno presojati po vsebini in ne po nazivu. Med njima je šlo za pogodbo odplačne narave (v pretežnem delu za prodajno pogodbo, delno pa za pogodbo o preužitku), s katero sta želeli doseči, da bi zapustnica na tožnico prenesla lastninsko pravico na stanovanju. Enako pravico, kot jo je pridobila, je prenesla na tožnico. Sodišče ni overilo nobene neresnične vsebine. Zato je pravilen materialnopravni zaključek, da sta tožnica in zapustnica glede stanovanja sklenili odplačno pogodbo, da se vrednost stanovanja tožnici v njen dedni delež ne vračuna niti se ne upošteva pri ugotavljanju vrednosti zapuščine.

11. Uveljavljana revizijska razloga po povedanem nista podana, zato je moralo sodišče neutemeljeno revizijo zavrniti (378. člen ZPP).

12. Odločitev o revizijskih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP.