Appeal dismissed because individual claim value under 1 million SIT precludes appeal in joint debt cases.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the appeal filed by a defendant against a joint debt judgment totaling 4.45 million SIT. While the total debt exceeded the appeal threshold, the court applied the rule of equal shares to determine each of the five plaintiffs' individual claim was only 890,000 SIT. Consequently, since no single claim surpassed the 1 million SIT limit for appeals in joint liability cases, the appeal was rejected as inadmissible.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP), drugi odstavek 367. člena; Pravica do revizije v skupnem zavarovanju določena po vrednosti posameznega zahtevka, ne skupnega zneska.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
Zahtevek tožnikov za povrnitev stroškov odgovora na revizijo se zavrne.
[JEDRO]
Ker v izreku sodbe ni določeno, kako se denarna terjatev deli med upnike, velja pravilo o enakih delih. Pravilo, po katerem se pravica do revizije ugotavlja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka, se namreč v primeru, ko se uveljavljajo zahtevki zoper več tožencev, po analogiji uporablja tudi za aktivno sosporništvo.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je toženo stranko zavezalo, da mora tožnikom plačati skupni znesek 4,450.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.3.1997 dalje in jim povrniti stroške postopka v skupni višini 834.285 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe.
Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo prve stopnje.
Zoper to sodbo je tožena stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava.
Tožniki v odgovoru na revizijo predlagajo, naj jo revizijsko sodišče zavrne.
Revizija ni dovoljena.
Pritožbeno sodišče je z izpodbijano sodbo potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ki toženo stranko zavezuje, da mora tožnikom plačati skupni znesek 4,450.000 SIT. Ker v izreku sodbe ni določeno, kako se terjatev deli med upnike, velja pravilo o enakih delih (tretji odstavek 412. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl.). To pomeni, da je vsak od petih tožnikov upravičen do 890.000 SIT. Ko je tako, revizija, ki je v premoženjskih sporih dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP), ni dovoljena. Pravilo, po katerem se pravica do revizije ugotavlja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP), se v primeru, ko se uveljavljajo zahtevki zoper več tožencev, po analogiji uporablja tudi za aktivno sosporništvo (enaki procesni položaji se morajo namreč obravnavati enako(1)). Ker je tako za dovoljenost revizije odločilna vrednost zahtevka vsakega posameznega upnika, ki v tem primeru ne presega 1,000.000 SIT, revizija ni dovoljena. Zato jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).
Ker odgovor na revizijo glede na njegovo vsebino ni bil potreben, je revizijsko sodišče zavrnilo zahtevek tožnikov za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP).
Op. št. (1): Prim. sodno prakso VS RS: sodbo in sklep II Ips 345/2002 z dne 10.4.2003, sodba in sklep II Ips 456/2002 z dne 5.6.2003, sklep II Ips 116/2003 z dne 26.3.2004, sklep II Ips 230/2005 z dne 20.4.2006.