Supreme Court dismisses appeal on divorce property division, ruling non-monetary contributions must be weighed alongside financial inputs.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju ne gre zgolj za računske operacije, v katerih bi se obračunavali zaslužki, vrednost dela, pokojnine in podobno (dejavniki, ki se lahko štejejo in merijo), ampak se ugotavljajo tudi nemerljivi, pa vseeno pomembni dejavniki. Prispevkov zakoncev zato ni mogoče ugotoviti matematično s povsem natančnimi merili.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je (v delu, ki je pomemben za revizijo) ugotovilo, da je stanovanje v drugem nadstropju v izmeri 45,40 m2 na naslovu ... do 83/100 skupno premoženje pokojnega J. P. in toženke. Nadalje je ugotovilo, da tudi avtomobil Nissan Micra predstavlja skupno premoženje in da je delež pok. J. P. na skupnem premoženju 60/100, delež toženke pa 40/100.

2. Sodišče druge stopnje je toženkini pritožbi delno ugodilo in zavrnilo dajatveni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine, sicer pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo je toženka vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 11. in 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 73/2007 - ZPP) ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Trdi, da izrek sodbe "pritožbi se delno ugodi" nasprotuje navedbi na 5. strani "pritožba ni utemeljena". V razlogih na 6. strani sodbe sodišče pritožbi deloma priznava utemeljenost. Izpodbijana sodba nima obrazložitve. Sodišče se vsebinsko ne opredeli do pritožbenih razlogov, saj zgolj na splošno pritrjuje prvostopenjski sodbi. Toženkina hči D. G. je bila najprej priča na toženkini strani, nato pa nekakšna zastopnica tožnika. Sodba nima razlogov o tem, zakaj se ne šteje za dokazano, da je zakonska zveza razpadla že pred razvezo. Sodišče ni pravilno ovrednotilo dokazov. Skupno premoženje ne predstavljajo sredstva, pridobljena s prodajo certifikatov. Tožnik je prišel do pokojnine z dokupom iz skupnega premoženja. Ocene dokazov so pristranske.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in pooblaščencu dedičev po pokojnem J. P., ki na revizijo niso odgovorili.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 11. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP nista podani. Izpodbijana sodba se lahko preizkusi kljub temu, da je sodišče očitno pomotoma v obrazložitvi zapisalo, da pritožba ni utemeljena, iz razlogov v nadaljevanju pa je jasno, da je delno utemeljena in v katerem delu. V zvezi z opredelitvijo do pritožbenih navedb pa revizijsko sodišče poudarja, da ni ustavne zahteve, da bi pritožbeno sodišče v primeru, ko se strinja z materialnopravno presojo sodišča prve stopnje in je ob tem že obraložitev v prvostopenjskega sodišča dovolj izčrpna, pritožnik pa v pritožbi ne uveljavlja novih pravnih argumentov, izčrpno ponavljalo razloge za odločitev. Z očitkom, da se sodbe ne da preizkusiti, saj naj bi se sodišče zgolj pavšalno opredelilo do uspeha dokaznega postopka, revidentka v resnici izpodbija dejansko stanje, kar na revizijski stopnji ni dovoljeno. Revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka. To pomeni, da mora revident vsak očitek postopkovne kršitve jasno opredeliti in konkretizirati. Pavšalna kritika, da "sta sodišči toženkini hčeri v postopku dopustili dvojno vlogo - priče na toženkini strani in zastopnice na tožnikovi strani"- ne zadošča za obrazloženost očitane kršitve iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Revizijsko sodišče nadalje ugotavlja, da ima sodba razloge o vseh odločilnih dejstvih (na 24. in 25. strani prvostopenjske sodbe tudi o toženkini trditvi, da je prišlo med zakoncema do ločenega gospodinjstva že oktobra 1995, ko je toženka kupila avtomobil in da skupnega življenja nista imela že več let pred razvezo).

7. Bistveni elementi konkretnega dejanskega stanu, na katerega je revizijsko sodišče vezano, so naslednji:- pok. J. P. in toženka sta 30. 4. 1955 sklenila zakonsko zvezo, ki je 8. 6. 1998 z razvezo prenehala; - toženkin prispevek je glede na primerjavo pokojnin (podatkov o plačah sodišče ni imelo) znašal 38/100, prispevek k dohodkom od avtorstva (cca 104.000.000 SIT) pa 20/100; - toženka je gospodarila z družinskim proračunom in na svoj račun pri banki nakazovala prihodke tudi od prodaje tožnikovih del; - toženka je oktobra 1995 v času skupnega življenja kupila avtomobil; - 17. 4. 1998 je sklenila prodajno pogodbo za stanovanje v ..., kupnino je plačala en mesec pred razvezo (kar je 8. 5. 1998), delno iz lastnih sredstev (19.000 DEM ali 17/100 kupnine), preostalo pa iz skupnega premoženja.

Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno zaključili, da predstavljata skupno premoženje zakoncev tako avtomobil N. M. kot tudi delež do 83/100 na stanovanju v ... Toženka bi lahko tudi v času trajanja zakonske zveze pridobila posamezne stvari (konkretno lastninsko pravico na stanovanju) izključno zase, če bi jih pridobila s svojim posebnim premoženjem ali če bi se zakonca dogovorila, da se to stanovanje pridobi samo za toženko. Ker pa je toženka kupnino za stanovanje v pretežni meri plačala iz sredstev skupnega premoženja, delnice pa je po ugotovitvah sodišč prodala šele kasneje, sta zakonca delež na stanovanju do 83/100 pridobila kot skupno premoženje. Sodišči sta pravilno ugotovili tudi deleža zakoncev za skupnem premoženju. Pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju ne gre zgolj za računske operacije, v katerih bi se obračunavali zaslužki, vrednost dela, pokojnine in podobno (dejavniki, ki se lahko štejejo in merijo), ampak se ugotavljajo tudi nemerljivi, pa vseeno pomembni dejavniki (pomoč enega zakonca drugemu, opravljanje domačih del, skrb za vzdrževanje premoženja, trud in varstvo pri vzgoji otrok). Prispevkov zakoncev zato ni mogoče ugotoviti matematično s povsem natančnimi merili. Delež vsakega od zakoncev sta sodišči pravilno določili glede na njegov celotni prispevek v pridobivanju tega premoženja, upoštevajoč vse oblike vloženega dela. Večji delež pok. tožnika pa sta sodišči ugotovili ne le zaradi višjih dohodkov iz delovnega razmerja in temu ustrezno višje pokojnine, pač pa predvsem zaradi opazno večjega priliva denarja v skupno premoženje s strani tožnikovih dohodkov od avtorstva.

8. Uveljavljana revizijska razloga po povedanem nista podana, zato je moralo sodišče neutemeljeno revizijo zavrniti (378. člen ZPP).