Appeal dismissed because plaintiff failed to state separate values for distinct claims against non-unified defendants.

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Za zahtevke z različno podlago in zoper dva toženca (ki nista enotna sospornika) mora tožeča stranka navesti vrednost spornega predmeta za vsak zahtevek posebej ter za vsakega toženca posebej. Če je navedla eno samo vrednost spornega predmeta, si tožeča stranka ni zagotovila pravice do revizije.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je zoper oba toženca vložil lastninsko - odškodninsko tožbo za vrnitev kioska in za njegovo postavitev na prejšnje mesto. Trdil je, da je z izgradnjo kioska postal njegov lastnik, organ druge toženke je protipravno odredil odstranitev kioska, prvi toženec pa je dejansko izvedel protipravno odstranitev.

2. Sodišče prve stopnje je v prvi točki svoje sodbe delno ugodilo tožbenemu zahtevku zoper prvega toženca in mu naložilo vrniti tožniku aluminijasti kiosk za prodajo hrane in pijače z vso opremo. V drugi točki je zavrnilo tožbeni zahtevek za vrnitev kioska zoper drugotoženko, zoper oba toženca pa je zavrnilo nadaljnji zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja, to je za postavitev kioska na parcelo št. 146 k. o. ... ob stavbi bivše poslovalnice S. na avtobusni postaji.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika zoper točko 2 prvostopenjske sodbe in to v izpodbijanem delu potrdilo.

4. Tožnik je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložil revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je spremembo izpodbijane sodbe z ugoditvijo tudi temu tožbenemu zahtevku, podrejeno pa razveljavitev sodb sodišč druge in prve stopnje.

5. Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3, Uradni list RS št. 73/2007) je bila revizija vročena tožencema, ki nanjo nista odgovorila in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6. Revizija ni dovoljena.

7. Po drugem odstavku 367. člena ZPP je revizija v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (prej 1,000.000 SIT). Tožnik je kot vrednost spornega predmeta navedel 4.177,1 EUR (prej 1,001.000 SIT).

8. Tožnikova tožba vsebuje dva zahtevka in je vložena zoper dva toženca. Prvi zahtevek je stvarnopravni: tožnik trdi, da je z izgradnjo postal lastnik kioska in terja njegovo vrnitev. Drugi zahtevek je odškodninski in sicer tožnik trdi, da mu je s protipravno odstranitvijo kioska nastala škoda, zato ima po prvem odstavku 185. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) pravico do vzpostavitve prejšnjega stanja, torej do naturalne restitucije.

9. Na podlagi navedenega povzetka tožnikovih trditev in iz formulacije tožbenih zahtevkov revizijsko sodišče ugotavlja, da tožnik uveljavlja dva zahtevka na različnih pravnih podlagah. Poleg tega pa oba zahtevka uveljavlja zoper dva toženca. Ta dva nista enotna sospornika, ki bi se zaradi procesne povezanosti štela za eno stranko (196. člen ZPP). Zato gre za primer iz drugega odstavka 41. člena ZPP, ko imajo zahtevki v tožbi različno podlago in ko se uveljavljajo zoper dva toženca. Za take primere nalaga drugi odstavek 41. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 39. člena ZPP tožeči stranki, da navede vrednost spornega predmeta za vsak zahtevek posebej (in ne za vse zahtevke skupaj) ter za vsakega toženca posebej (in ne za vse tožence skupaj).

10.Tožnik je v nasprotju z navedenima določbama ZPP navedel eno samo vrednost spornega predmeta, torej enotno oziroma nediferencirano vrednost za oba zahtevka in za oba toženca. Nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta pa po ustaljeni sodni praksi tega sodišča ne zadošča za dovoljenost revizije, saj se ne ve, v katerem delu in na katerega toženca se navedena vrednost nanaša, tako da je položaj enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena. To pa pomeni, da si tožnik v tem postopku ni zagotovil dovoljenosti revizije. Tožnikovo nedovoljeno revizijo je zato revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).