Supreme Court rejects appeal on commercial agency contract claims where individual claim values fall below revision threshold.

1. Revizija se zavrže.

2. Toženca sama krijeta svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Čeprav se vsi zahtevki tožeče stranke nanašajo na isto pogodbo o trgovskem zastopanju, ima vsak od njih drugo dejansko podlago. Zato se v skladu z določbo drugega odstavka 41. člena ZPP vrednost spora določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka, pri čemer se kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka (39. člen ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je tožencema naložilo, da tožeči stranki plačata 1,950.792,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi (od zneska 1,361.500,20 SIT od 23. 12. 1994 do plačila in od zneska 589.292,30 SIT od 1. 2. 2000 do plačila) in ji povrneta stroške pravdnega postopka. Zahtevki izvirajo iz Pogodbe o trgovskem zastopanju, ki sta jo sklenili pravni prednici pravdnih strank (priloga A 48 v spisu).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožencev zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Toženca sta zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo. V njej uveljavljata absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje in zmotno uporabo materialnega prava. V zvezi z opravo naroka v njuni odsotnosti navajata, da bi se sodnik po določbi 281. člena ZPP moral prepričati, ali je bil njun izostanek dejansko opravičljiv. Pot v Nemčijo je bila popolnoma nepričakovana, zaradi česar sta sodišče v naglici obvestila o odsotnosti. Sodišče prve stopnje bi moralo postopati v skladu s 108. členom ZPP in šteti vlogo (opravičilo) za nerazumljivo ali nepopolno ter toženca pozvati, da jo popravita ali dopolnita. V nadaljevanju revizije toženec V. F. uveljavlja položaj pasivnega družbenika v družbi N. k. d., ki je bila iz sodnega registra izbrisana po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij.

4. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni dovoljena.

6. V premoženjskih sporih je revizija dovoljena, če vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela sodbe presega 1,000.000,00 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP). Pri določitvi vrednosti spornega predmeta se upošteva samo vrednost glavnega zahtevka (prvi odstavek 39. člena ZPP). Če tožeča stranka uveljavlja več zahtevkov, ki imajo različno podlago, se pravica do revizije ugotavlja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP).

7. Spor je tekel zaradi plačila trinajstih računov v skupni vrednosti 1,235.824,70 SIT in (do dneva vložitve predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine oz. spremembe tožbe) obračunanih zamudnih obresti v skupni višini 714.967,80 SIT. Račune je izstavila družba G. d.o.o. kot naročitelj družbi N. d.o.o. kot zastopniku po pogodbi o trgovskem zastopanju. Zahtevala je:

- povrnitev sorazmernega dela stroškov računalniškega programskega paketa (računi: M-309, M-316, M-513, M-703, M 1484, M-1681), - povrnitev ugotovljenega inventurnega manjka (računa: M-966 in M-141), - povrnitev sorazmernega dela stroškov skupne reklame (račun M-2382), - povrnitev sorazmernega dela stroškov srečanja delavcev pogodbenih partnerjev (račun M-125), - plačilo papirnatih vrečk (račun M-342),

- plačilo naročenega in dobavljenega blaga (račun M-6),

- povrnitev dnevnih iztržkov gotovine za prodano blago, ki jih N. k.d. ni odvedla (račun M-6021).

8. Čeprav se vsi zahtevki tožeče stranke nanašajo na isto pogodbo o trgovskem zastopanju, ima vsak od njih drugo dejansko podlago. Zato se v skladu z določbo drugega odstavka 41. člena ZPP vrednost spora določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka, pri čemer se kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka (39. člen ZPP). Posamezne vrednosti zahtevkov tožeče stranke ne presegajo mejnega zneska za dovoljenost revizije. Najvišji zahtevek, to je zahtevek za povrnitev dnevnih iztržkov gotovine za prodano blago, namreč znaša 554.142,10 SIT. Z ato revizija ni dovoljena in jo je bilo treba po določbi 377. člena ZPP zavreči.

9. Ker toženca z revizijo nista uspela, je revizijsko sodišče odločilo, da na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP sama krijeta svoje stroške revizijskega postopka.