Appeal dismissed; prior rulings do not create bias; judicial opinions are not grounds for recusal.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Zaradi narave sodnega odločanja pa sodnikovo pravno stališče, zavzeto pri opravljanju sodne funkcije, ne more biti odklonitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP.

Dejstvo, da so iste sodnice že odločale v obravnavani zadevi, ni zakonski razlog za njihovo izločitev ob ponovni predložitvi zadeve Višjemu sodišču.

[OBRAZLOŽITEV]

Višje sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevo dedinje M. L. za izločitev sodnic ....

Zoper sklep se je brez formalne opredelitve pritožbenih razlogov pritožila dedinja M. L., ki predlaga, naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izločitev sodnic ugodi. Navaja, da se je senat naštetih sodnic že v odločbi z dne 12.4.2006 opredelil do vprašanja veljavnosti ustne oporoke. Takšno razlagovanje pri pritožnici vzbuja dvom o nepristranskosti sodnega senata, zato so podane okoliščine v smislu 5. in 6. točke 70. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/04, ur. p. b., ZPP).

Pritožba ni utemeljena.

Iz pravice do nepristranskega sojenja (prvi odstavek 23. člena Ustave) med drugim izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali s spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo ali pa vsaj ustvarilo upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more odločiti objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev.

Eden od najpomembnejših procesnih zakonskih institutov, ki so namenjeni uresničevanju ustavne pravice do nepristranskega sojenja, je v pravdnem postopku institut izločitve sodnika (70. - 75. člen ZPP). Razloge, zaradi katerih sodnik ne more sodelovati pri odločanju v konkretnem sporu, je mogoče razvrstiti v dve temeljni skupini: izključitveni razlogi (1. - 5. točka 70. člena ZPP) in odklonitveni razlogi (6. točka 70. člena ZPP). Slednji v zakonu niso taksativno našteti, temveč so opredeljeni z generalno klavzulo: "če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti".

Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Ni torej pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora ta odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru je lahko ogroženo zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh in zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi. Pritožnica okoliščin v zvezi s subjektivno pristranskostjo izločevanih sodnic niti ni zatrjevala. Zaradi narave sodnega odločanja pa sodnikovo pravno stališče, zavzeto pri opravljanju sodne funkcije, ne more biti odklonitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP.

Prav tako dejstvo, da so omenjene sodnice že odločale v obravnavani zadevi, ni zakonski razlog za njihovo izločitev ob ponovni predložitvi zadeve Višjemu sodišču. Prav nasprotno, v drugem odstavku 163. člena Sodnega reda (Uradni list RS, št. 17/95 - 5/07) je predpisano, da se zadeva, ki je bila razveljavljena, ob ponovni predložitvi pritožbenemu sodišču praviloma dodeli istemu sodniku poročevalcu, posledično pa, pod predpostavko, da letni razpored dela ni spremenjen, tudi istim članom senata.

Ker niso podani ne uveljavljani ne po uradni dolžnosti upoštevni pritožbeni razlogi, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).