Failure to use protective gear does not remove the dangerous nature of a weapon under objective liability law.

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o tožnikovih revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Neuporaba zahtevane in omogočene zaščite sama po sebi ne spremeni lastnosti nevarne stvari.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožnik se je poškodoval (okvara sluha) med služenjem vojaškega roka, ko je 19.1.1998 kot kandidat za častnika vojnih enot na vojaških vajah streljal z maneverskim strelivom z vojaško puško Kalašnikov, na kateri je bil montiran nov trenažni sistem, ki siceršnji pok puške podvoji. Zato je od toženke zahteval plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo toženkino objektivno odgovornost, tožniku odmerilo odškodnino na določen denarni znesek, ki ga je zaradi tožnikovega prispevka znižalo za 10 %. Tožnik ni uporabil zahtevane zaščite, ampak je očitno zavrgel čepke za ušesa že kmalu po prvi uporabi in ni poskrbel, da bi pravočasno dobil nove, čeprav je bilo to mogoče.

Tožnik se proti tej sodbi ni pritožil, toženka pa je s svojo pritožbo v celoti uspela, saj je pritožbeno sodišče izpodbijani prisodilni del prvostopenjske sodbe spremenilo tako, da je zavrnilo tudi ta del tožbenega zahtevka. Štelo je, da ni šlo za nevarno stvar oziroma nevarno dejavnost, ker so vojaki imeli na razpolago ustrezne zaščitne čepke za ušesa, ki so povečano nevarnost odpravili. Ugotovljene dejanske okoliščine kažejo na izključno krivdno ravnanje oziroma opustitev samega tožnika.

Tožnik v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo toženkine pritožbe, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve pritožbenemu sodišču v novo sojenje. Revizija se ne strinja, da dejanska podlaga kaže na izključno krivdo tožnika zaradi njegove opustitve. Pritožbeno sodišče je prezrlo razloge drugega in tretjega odstavka 177. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR; v zvezi s 1060. členom Obligacijskega zakonika) o ekskulpaciji objektivne odgovornosti. Revizija trdi, da je vojaška vaja s takim orožjem nevarna dejavnost, puška z vgrajenim sistemom, ki podvoji pok, pa nevarna stvar. Zmotno je stališče pritožbenega sodišča, da bi bila toženka objektivno odgovorna le, če udeleženci ne bi imeli na razpolago zaščitnih čepkov, ki naj bi opisano nevarnost odpravili. Revizija zatrjuje, da čepki sploh niso taka ustrezna zaščita, da bi povečano nevarnost odpravili do ničelne stopnje. Zgolj formalno opozorilo za uporabo čepkov pri vsakokratnem streljanju ne zadošča za razbremenitev objektivne odgovornosti. Konkretna puška Kalašnikov z vgrajenim posebnim trenažnim sistemom še vedno ostane nevarna stvar. Zaščitni čepki so zgolj simbolnega, ne pa pravega zaščitnega pomena. Nepravilno je naziranje pritožbenega sodišča, da na pravno presojo ne more vplivati okoliščina, da vojaki zaradi čepkov v ušesih niso slišali povelij, kar je vodilo do kritike. Pritožbeno sodišče bi moralo uporabiti tretji odstavek 177. člena ZOR. Ker gre na toženkini strani za objektivno, na tožnikovi strani pa za krivdno odgovornost, ju ni mogoče vrednotiti z istimi merili, pač pa je treba tehtati okoliščine in po načelu pravičnosti porazdeliti škodo. Pritožbeno sodišče ni tehtalo konkurence dveh različnih vrst odgovornosti. Vzrok na tožnikovi strani, torej neuporaba zaščitnih sredstev, je sorazmerno majhen v primerjavi s povečano nevarnostjo, zato bi (vsaj deloma) škodo moral nositi obratovalec.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

Revizijsko sodišče pritrjuje tožnikovi graji razlogov pritožbenega sodišča, da bi taktična vaja z uporabo opisanega orožja predstavljala nevarno dejavnost oziroma puška Kalašnikov z vgrajenim sistemom, ki podvoji pok, nevarno stvar (le), če ne bi udeleženci vaje imeli na razpolago zaščitnih čepkov, ki so nevarnost odpravili. Po drugem odstavku 154. člena ZOR so nevarne tiste stvari oziroma dejavnosti, iz katerih izvira večja škodna nevarnost za okolico. Pojem nevarne stvari ali nevarne dejavnosti je pravni standard, ki ga napolnjuje sodna praksa v vsakem konkretnem primeru. Beseda okolica iz navedene zakonske določbe vključuje tudi samega uporabnika nevarne stvari in ne le tretjih (kot bi bilo mogoče razumeti razloge prvostopenjskega sodišča). Da gre pri uporabi različnih vrst strelnega orožja za večjo nevarnost za okvaro sluha samega uporabnika tega orožja, izkazujejo ne tako redki primeri na primer poškodb vojaških obveznikov (in drugih uporabnikov). Prav zato je toženka skušala povečano nevarnost zmanjšati tako, da je predpisala in omogočila uporabo zaščitnih čepkov za ušesa. S takim ravnanjem pa ni vplivala na spremembo lastnosti za okvaro sluha nevarne puške. Puška je še vedno stala v pravnem pomenu nevarna stvar. Ali podobno: neuporaba zahtevane in omogočene zaščite sama po sebi ne spremeni lastnosti nevarne stvari. Podobna situacija je na primer pri tistih delovnih strojih, ki so nevarni za poškodbo delavca, imajo pa nameščene določene zaščite ali pa se uporabljajo ob določenih zaščitnih ukrepih. Zaščita sama po sebi stroju ne odvzame lastnosti nevarne stvari, če pa delavec zaščito odstrani ali ne upošteva zaščitnih ukrepov, tako ravnanje vpliva na ugotovitev o njegovem prispevku.

Iz pojasnjenega izhaja, da pritožbeno sodišče ni materialnopravno pravilno presodilo pravnega standarda nevarne stvari (v zvezi s sodno prakso pri napolnjevanju tega pravnega standarda revizijsko sodišče dodaja, da je v zadevi II Ips 70/2003 v podobnem primeru že bilo zavzeto stališče, da država vojaškemu obvezniku objektivno odgovarja za okvaro sluha, nastalo ob uporabi avtomatske puške Kalašnikov). Zaradi materialnopravno zmotnih razlogov, da bi bila puška Kalašnikov s posebnim vgrajenim sistemom nevarna stvar, če ne bi bilo zaščitnih sredstev in da gre zato za izključno tožnikovo krivdo, pritožbeno sodišče ni tehtalo razlogov na eni in drugi strani v smislu tretjega odstavka 177. člena ZOR o objektivni odgovornosti in prispevku oškodovanca, ki jih je tudi uveljavljala toženkina pritožba s trditvijo o pretežni tožnikovi odgovornosti in ne samo 10 % prispevku. Iz enakega razloga tudi ni presojalo toženkinih pritožbenih trditev o previsoki odmeri odškodnine za telesne bolečine in neutemeljeni odmeri odškodnine za strah.

Zato je revizijsko sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP tožnikovi reviziji ugodilo, drugostopenjsko sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje. Odločitev o tožnikovih priglašenih revizijskih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena Zakona o pravdnem postopku.