Appeal dismissed: Confiscated property restitution under ZIKS requires criminal court decision, not administrative decree.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Z uveljavitvijo odloka AVNOJ-a z dne 21.11.1944 o prehodu sovražnega imetja v državno last je prišlo do zaplembe premoženja v odloku opredeljenim osebam. Kasnejša zaplembena odločba, glaseča se na konkretno osebo, je zato le ugotovitvene narave, v kasnejši sodbi kazenskega sodišča (ponovno) zaplenjeno isto premoženje, pa je zato mogoče vračati le po določbah ZDen in ne ZIKS.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za vrnitev pokojnemu P. M. zaplenjenega premoženja, sestoječega iz nepremičnin, ki so bile v času zaplembe vpisane v vložku št. 62 k.o. ... in premičnin, popisanih v komisijskem zapisniku Iz 13/45 z dne 25.10.1945. Svoj predlog so utemeljili z določbo 145. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS). Pritožbo predlagateljev je sodišče druge stopnje zavrnilo in odločitev sodišča prve stopnje potrdilo.

Predlagatelji so vložili revizijo z navedbo revizijskih razlogov iz določbe 370. člena ZPP in predlogom na spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo predlogu na vrnitev zaplenjenega premoženja. Stališče, po katerem pravni prednik predlagateljev ni bil več lastnik premoženja, ki mu je bilo zaplenjeno s kazensko sodbo, je pravno nevzdržno in tudi v nasprotju z listinami, ki so v spisu. Zemljiškoknjižni sklep Dn št. 21/45 namreč kot podlago za prehod premoženja P. M. v državno last navaja tudi pravnomočno sodbo Vojaškega sodišča Ljubljanskega vojnega področja z dne 23.8.1945. Odločba Okrajne zaplembne komisije št. 297 z dne 5.9.1945, ki je tudi navedena kot podlaga za vknjižbo, ima le ugotovitveni značaj, saj je bilo premoženje zaplenjeno že 13 dni poprej s kazensko sodbo. Odlok AVNOJ-a z dne 6.2.1945 je namenjen le z elementi opredeljenemu, vendar ne konkretiziranemu krogu oseb in njihovemu premoženju. Zato na podlagi tega odloka premoženje pokojnega P. M. ni moglo postati državno premoženje, in sicer ne glede na to, da je družina M. poljskega rodu, navedeni Odlok AVNOJ-a pa se nanaša na osebe nemške narodnosti. Revizija citira posamezne določbe Zakona o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije z dne 9.6.1945, ki zahtevajo izvedbo ustreznega postopka proti konkretnim osebam zaradi dokazovanja pravne podlage za zaplembo njihovega premoženja. Proti P. M. takšen postopek ni stekel. Podobne določbe je najti tudi v Zakonu o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last z dne 6.8.1946. Na koncu revizija ugotavlja, da imajo predlagatelji tako po določbah ZIKS kot tudi po tedanjem Zakonu o konfiskaciji imovine in izvrševanju konfiskacije pravico do vrnitve zaplenjenega premoženja. Pri tem je opozorjeno tudi na ustrezno sodno prakso (sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 148/2001).

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike in nasprotnima strankama, ki pa odgovora nista vložili.

Revizija ni utemeljena.

Osrednji problem tega postopka je v ugotavljanju pravne podlage za zaplembo premoženja P. M. Sodišči druge in prve stopnje štejeta, da je bilo zaplenjeno že z Odlokom AVNOJ-a z dne 21.11.1944 o prehodu sovražnega imetja v državno last, pri čemer je bil citirani odlok uveljavljen dne 6.2.1945. Tako je ugotovljeno, da dne 23.8.1945, ko je bilo to premoženje zaplenjeno s kazensko sodbo, P. M. ni bil več njegov lastnik. Lastnik premoženja je torej postala država na podlagi veljavnega zakonodajnopravnega akta z dne 6.2.1945, pri čemer je že Ustavno sodišče RS v svoji odločbi z dne 13.4.1995, opr. št. UI 60/94, povedalo, da so organi AVNOJ-a opravljali funkcijo tedanjih organov zakonodajne oblasti.

Opisana pravna razlaga je sodišči druge in prve stopnje pripeljala do ugotovitve, da so vse listine, ki se nanašajo na zaplembo premoženja pokojnega P. M., le ugotovitvene narave: premoženje mu je bilo namreč zaplenjeno na podlagi veljavnega akta tedanjih zakonodajnih oblasti.

Revizijsko sodišče opisano pravno razlago sprejema. Podatki historičnega zemljiškoknjižnega izpiska za vložek št. 62 k.o. ... taki pravni razlagi ne nasprotujejo, revizija pa se v tem obsegu zmotno sklicuje na obstoj bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi sklepanje, sprejeto v izpodbijani sodbi, bilo v nasprotju z listinami in podatki v spisu. Ugotovljeno je namreč, da je bil pod Dn št. 216/45 pri vložku št. 62 k.o. ... opravljen vpis na podlagi dopisa in seznama Okrajnega NOO, Odseka za upravo narodne imovine v Kranju z dne 1.10.1945, v zvezi z določbami Zakona o zaplembi imovine z dne 8.6.1945.

Navedeno listino je zemljiška knjiga prejela dne 9.11.1945. Podlaga za zaplembo premoženja je torej bila v prej citiranih aktih tedanje zakonodajne oblasti, ne pa v kazenski sodbi z dne 23.8.1945, ko P. M. ni bil več lastnik premoženja, ki mu je bilo s to sodbo odvzeto. V razlogih sodbe sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilno in v podrobnostih pojasnjeno, kako je potekal postopek v zvezi z zaplembo. Do podržavljenja premoženja pokojnega P. M. je torej prišlo neodvisno od dneva izdaje zaplembene odločbe, ki je le ugotavljala zaplembo na podlagi odloka z dne 6.2.1945, poleg tega pa, kar je pomembno za ta postopek, neodvisno od sodbe vojaškega sodišča z dne 23.8.1945.

Pravna usoda premoženja pokojnega P. M. ne bi bila v ničemer drugačna tudi v slučaju, če do kazenskega postopka pred vojaškim sodiščem in do zaplembe sploh ne bi prišlo. Očitno so to uvideli že predlagatelji sami, ko so se poslužili upravnega postopka za vrnitev zaplenjenega premoženja ob pogojih, ki jih predpisuje Zakon o denacionalizaciji. V navedenem okviru je sodišče prve stopnje po dejanski in pravni plati prepričljivo pojasnilo dejstvo, da je v zbirki listin pod Dn št. 216/45 za k.o. ... vložen dodatni sklep Okrajnega sodišča v Kranju Iz 13/45 z dne 27.11.1945, ko je kot podlaga za prehod premoženja v državno last poleg zaplembene odločbe navedena tudi sodba Vojaškega sodišča v Ljubljani.

Ključnega pomena je namreč, da je s klavzulo pravnomočnosti opremljena odločba Okrajne zaplembene komisije št. 297 z dne 5.9.1945 po svoji pravni naravi ugotovitvena odločba, izdana na pravni podlagi 1. in 2. točke 1. člena Odloka AVNOJ-a z dne 21.11.1944. S tem v zvezi je v izpodbijani sodbi pravilno zapisano, da trditev o tem, da P. M. ni bil nemški državljan, ter da v zaplembenem postopku ni sodeloval, nima odločilnega pomena. Navedena vprašanja bi utegnila biti predmet obravnavanja kvečjemu ob odločanju o vrnitvi premoženja na podlagi Zakona o denacionalizaciji v upravnem postopku.

Pravkar opisani razlogi v svoji osnovi ne nasprotujejo odločitvi revizijskega sodišča, obravnavani pod opr. št. II Ips 148/2001 z dne 7.6.2001. V citirani zadevi se je nasprotna udeleženka sklicevala na upravno pristojnost na podlagi istih pravnih aktov iz let 1944 in 1945, pri čemer je bil postopek za vrnitev zaplenjenega premoženja po določbah ZIKS uveden še pred uveljavitvijo Zakona o denacionalizaciji. Pristop k obravnavanju je v citirani zadevi pravno in dejansko drugačen od tu obravnavane, odločitev, ki je njej enaka, pa po svojih temeljnih razlogih sledi tudi iz sklepa revizijskega sodišča z dne 24.11.2005, opr. št. II Ips 712/2005.

Neutemeljeno revizijo je bilo treba zavrniti po določbi 378. člena ZPP.