Court rejects request to transfer case due to alleged judge bias from supervisory visits and prior rulings.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Trditve, da obstaja dvom o nepristranskosti sodnikov sodišča že zaradi nadzorstvenih pogledov predsednice sodišče in ker so številni sodniki v prejšnjih postopkih nasprotnega udeleženca odločali napačno in nezakonito, ne predstavljajo podlage za ugotovitev tehtnih razlogov za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.

[OBRAZLOŽITEV]

V nepravdni zadevi Okrajnega sodišča v Domžalah opr. št. N 31/2006 je nasprotni udeleženec vložil odgovor na predlog in zahtevo za izločitev sodnice, predsednice sodišče in sodišča.

Za odločanje o predlogu stranke za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča je po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS št. 26/99 - 2/2004), v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP, Uradni list RS št. 30/86 in 87/2002) pristojno Vrhovno sodišče. To lahko namesto sodišča, ki zadevo obravnava, določi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so zato podani drugi tehtni razlogi. Podani predlog za izločitev sodišča je treba razumeti kot predlog v smislu 67. člena ZPP.

Predlog ni utemeljen.

Vrhovno sodišče ni pristojno odločati o predlogu za izločitev sodnice, ki zadevo obravnava in predsednice Okrajnega sodišča v Domžalah. V zvezi s predlogom za določitev drugega sodišča namesto Okrajnega sodišča v Domžalah pa ugotavlja, da nasprotni udeleženec zatrjuje, da naj bi obstajal dvom o nepristranskosti sodnikov tega sodišča že zaradi samih nadzorstvenih pogledov predsednice sodišča in pa zato, ker so številne sodnice tega sodišča v postopkih pravnega prednika nasprotnega udeleženca odločale napačno in nezakonito. Po oceni Vrhovnega sodišča navedene trditve ne predstavljajo podlage za ugotovitev tehtnih razlogov za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Trditev o "nadzorstvenih pogledih" predsednice sodišča utemeljuje predlog s citatom predsednice sodišča, da je "prepričana, da bo končna odločba v tej nepravdni zadevi izraz pravičnega, predvsem pa zakonitega sojenja". Taki navedbi je pritrditi in v njej ni najti ničesar, kar bi nakazovalo na nepristranskost ostalih sodnikov Okrajnega sodišča v Domžalah. Dodati je le, da se predsednica sodišča v odgovoru na nadzorstveno pritožbo ne more in ne sme spuščati v odločitev ali vsebino konkretne sodne odločbe, kar glede na vsebino nadzorstvene pritožbe neutemeljeno pričakuje nasprotni udeleženec. Vprašanje pravilnosti in zakonitosti sodnih odločb se namreč obravnava v okviru pravnih sredstev.

Podobno velja za trditev, da bi bilo treba iz nadaljnjega postopka izločiti celotno Okrajno sodišče v Domžalah, ker naj bi številne sodnice sodile podobno kot sodnica v obravnavani nepravni zadevi. V vseh primerih naj bi sodnice sodile v nasprotju z Ustavo, materialnim pravom in procesnimi predpisi. Okoliščina, da je več sodnic Okrajnega sodišča v Domžalah že sodilo v zadevah nasprotnega udeleženca oziroma njegovega pravnega prednika, ni tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Sodno oblast namreč izvajajo zakoniti sodniki stvarno in krajevno pristojnega sodišča, ki se jim po ustreznih pravilih dodeljujejo posamezne zadeve. Ne v zakonu in ne drugje ni nobenih omejitev, da sodnik ne bi smel odločati v več zadevah iste stranke. Soditi ne sme samo tisti konkretni sodnik, ki je zaradi določenih razlogov iz 70. člena ZPP izločen. Vprašanje pravilnosti in zakonitosti sodnih odločb pa je predmet instančnega sojenja, ne pa tehten razlog za delegiranje zadeve drugemu sodišču.

Vrhovno sodišče torej zaključuje, da nasprotni udeleženec ni navedel tehtnih razlogov, ki bi terjali prenos pristojnosti z Okrajnega sodišča v Domžalah, zato je predlog nasprotnega udeleženca zavrnilo.