Slovenian Supreme Court dismisses appeal on unjust enrichment claim for unpaid car loan installments.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Tožnik je toženkino naročilo - najem bančnega kredita za nakup avtomobila (749. člen ZOR) uresničil brezplačno, toženka pa se je zavezala, da bo odplačevala mesečne obroke kredita. Ker tega ni storila, je bila brez ustreznega pravnega temelja obogatena na škodo tožnika, ki je moral sam odplačati kredit, zato mu je dolžna vrniti plačane obroke (210. člen ZOR).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka plačati tožniku 1.043.543 tolarjev z zamudnimi obrestmi, kot so določene v zakonu in tečejo od 16.12.1998 do plačila. Presežni tožbeni zahtevek je zavrnilo.

Proti tej sodbi se je toženka pritožila, toda sodišče druge stopnje je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2. Proti sodbi sodišča druge stopnje, s katero je postala pravnomočna sodba sodišča prve stopnje, je toženka pravočasno vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki 1. odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku. Navaja, da pravdni stranki nista sklenili pogodbe o naročilu, ker se toženka s tožnikom ni dogovorila, da bi zanjo najel posojilo, ona pa bi ga odplačevala. Trdi, da je najel kredit na lastno iniciativo in avtomobil podaril toženki. To potrjuje tožnikova izjava, da je pričakoval, da bo njuna ljubezenska zveza prerasla v zakonsko zvezo in ker je on toženko vozil na delo, kar ga je obremenjevalo, ji je kupil avto. Pojasnjuje, da si ga sama ne bi kupila, ker si ga ni mogla privoščiti. Darilo je sprejela, saj je mislila, da ima tožnik na voljo ustrezna sredstva. Po njenem tožnik ni imel nobene podlage za preklic darila, ker mu ni obljubljala zakonske zveze. Dodaja, da je tožnik odplačeval kredit za nakup avtomobila in je s tem prenehal šele, ko je prenehala ljubezenska zveza pravdnih strank. Nadaljuje s podajanjem dokazne ocene o izpovedi posameznih prič in tožnika, kako jo vidi ona sama.

Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 36/04-uradno prečiščeno besedilo - do 43/06) je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožniku, ki nanjo ni odgovoril.

3. Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče uvodoma ugotavlja, da je revizija izredno pravno sredstvo, ki je dovoljeno šele po tem, ko je izčrpana pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I - 68/06), v obravnavanem primeru do pritožbe. Ker je revizija naperjena proti pravnomočni sodbi, je dovoljena le v primerih, ki so posebej določeni v ZPP, v tretjem odstavku 370. člena ZPP pa je izrecno prepovedana vložitev revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V obravnavanem primeru revizija napada prav to, zato revizijsko sodišče ne bo odgovarjalo na njeno dokazno oceno in njeno prikazovanje okoliščin.

Pomembno je le, da sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da je tožnik najel bančni kredit za nakup avtomobila za toženko, ker ona za to ni izpolnjevala pogojev. Ker je tožnik za toženko opravil določen posel, sta sodišči pravilno presojali posel po določilih pogodbe o naročilu, torej po 749. in naslednjih členih Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Uradni list SFRJ, št. 29/78 - 57/89), ki je veljal v času naročila. Toženkino naročilo je uresničil brezplačno, saj je bil z njo tedaj v ljubezenskem razmerju, ki je trajalo od decembra 1996 do novembra 1997, toženka pa se je zavezala, da bo odplačevala mesečne obroke. Ker tega ni storila, saj sta sodišči ugotovili, da je poravnala le prvih sedem obrokov, je bila brez ustreznega pravnega temelja obogatena na škodo tožnika, ki je moral sam odplačati kredit, zato mu je dolžna vrniti plačane obroke (210. člen ZOR).

Toženka sicer navaja, da ji je tožnik avtomobil podaril, vendar sodišči prve in druge stopnje nista ugotovili, da bi ji dal avtomobil brezplačno in nista mogla potrditi njenih izvajanj, da bi ji toženec za enajstmesečno ljubezensko razmerje podaril avtomobil.

Tako se izkaže, da sta sodišči glede na ugotovljena dejstva pravilno uporabili materialno pravo in ker revizija ni utemeljena, jo je sodišče po 378. členu ZPP zavrnilo. S tem je zavrnilo tudi predlog za povrnitev pravdnih stroškov za revizijo.