Supreme Court dismisses appeal because no individual claim exceeds the statutory review threshold value.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the plaintiff's appeal against the second-instance judgment. The plaintiff argued for a change of the decision based on erroneous application of substantive law and procedural violations, but the court found the appeal inadmissible. The court ruled that since the plaintiff filed two distinct claims with different legal and factual bases, the review threshold must be applied to each claim individually, and neither exceeded the required monetary limit.
Legislator headnote
AI generatedArticle 367, paragraph 2 of the Civil Procedure Act; Article 41, paragraph 2 of the Civil Procedure Act: In proceedings involving multiple claims with distinct legal and factual bases, the admissibility of an appeal depends on the value of each individual claim separately, and if none exceeds the statutory threshold, the appeal is inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Dovoljenost revizije je odvisna od vrednosti glavnega zahtevka za vsakega od na različni pravni in dejanski podlagi vtoževanega zneska posebej.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo zneska 4.172,93 EUR (prej 1.000.000 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi in zneska 1.842,04 EUR (prej 441.425,72 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Proti drugostopenjski sodbi je tožnik vložil revizijo. Uveljavlja revizijske razloge zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga spremembo in podredno razveljavitev izpodbijane sodbe.
Po 375 členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99-2/2004) je bila revizija vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.
Revizija ni dovoljena.
Tožnik je proti toženi stranki uveljavljal dva zahtevka, ki imata različno dejansko in pravno podlago. Prvi zahtevek je bil za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo v znesku 4.172,93 EUR (prej 1.000.000 SIT) in drugi zahtevek za plačilo odškodnine za premoženjsko škodo v znesku 1.842,04 EUR (prej 441.425,72 SIT). Pravica do revizije je v premoženjskih sporih odvisna od vrednosti glavnega zahtevka, v primeru različnih pravnih in dejanskih podlag pa je dovoljenost revizije odvisna od vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP). Za dovoljenost revizije je po drugem odstavku 367. člena ZPP odločilno, da vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (prej 1.000.000 SIT). Tako se pri presojanju dovoljenosti revizije kot vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe upošteva vrednost glavnega zahtevka za vsakega od navedenih zahtevkov posebej. Ker pa v tem postopku nobeden od uveljavljenih zahtevkov ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP, revizija ni dovoljena. Zato jo je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavrglo.